Vlada je določila besedilo novele Zakona o javnem naročanju

23. 4. 2021

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

Poleg tega je Vlada naložila vsem ministrstvom, njihovim organom v sestavi in vladnim službam, da v postopkih javnega naročanja uporabljajo Smernice za javno naročanje gradenj in Smernice za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev, Ministrstvu za javno upravo pa, da do 1. septembra 2022 vzpostavi kompetenčni model za uslužbence, ki izvajajo postopke javnega naročanja in zagotovi programe za usposabljanje.

Cilj predlaganih sprememb in dopolnitev ZJN-3 je ureditev poenostavljenega postopka javnega naročila pod mejnimi vrednostmi EU (to so naročila male vrednosti), odprava nekaterih administrativnih obveznosti na strani naročnikov (npr. poenostavljeno poročanje pri okvirnih sporazumih) in dopustitev večje prožnosti. Zaostritev pravil ni potrebna, urejajo in dopolnjujejo pa se določbe o prekrških s tega področja: predlagan je razširjen nabor prekrškov, za katere je praksa pokazala, da so potrebni za ustreznejše ravnanje naročnikov in ponudnikov in njihovo večjo odgovornost pri izvajanju postopkov oziroma pri izvajanju pogodb.

Po predlogu novele se nekoliko dvigujejo mejne vrednosti za uporabo ZJN-3 in mejna vrednost za uporabo postopka naročila male vrednosti, hkrati pa se zaradi zagotavljanja večje transparentnosti ureja objava seznamov evidenčnih naročil na portalu javnih naročil. Z vidika transparentnosti se ureja tudi objava vse dokumentacije izključno na portalu javnih naročil in objava vseh odločitev o oddaji javnih naročil, tudi tistih, ki se oddajo v postopkih s pogajanji brez predhodne objave (z izjemo nujnih postopkov).

Predlagane spremembe ZJN-3 temeljijo tudi na zavedanju, da mora biti javno naročanje prožno in učinkovito, hkrati pa mora zagotavljati transparentnost, konkurenčnost in prevzem odgovornosti za morebitne zlorabe. Ob dejstvu, da javno naročanje urejajo javno-naročniške direktive EU, države članice nimamo veliko manevrskega prostora za drugačno urejanje, kjer pa je dovoljeno, da sistem lahko uredimo bolj prožno, pa se s predlaganimi spremembami in dopolnitvami ZJN-3 zaradi spodbujanja lokalnega in regionalnega gospodarstva, vključno s kmetijstvom, uvaja nekaj novosti in izjem, ki bodo omogočale večjo promocijo, regionalizacijo in potrošnjo slovenskega blaga.

Za naročnike, ki zaradi svoje specifike težko zasledujejo gospodarne cilje ali druge strateške usmeritve, če morajo naročati v skladu z ZJN-3, se tako do mejnih vrednosti EU določajo nove izjeme, in sicer: za javno naročanje hrane oziroma živil, naročanje blaga za nadaljnjo prodajo ali za protokolarne namene oziroma promocijo Republike Slovenije.

Določene pravne storitve (pravno svetovanje, pravno zastopanje), ki so bile doslej zajete med t. i. socialne in druge posebne storitve, za katere je veljal poenostavljen režim naročanja, se umešča v sistem javnega naročanja.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Nazaj