Z začetkom leta 2023 bodo, kot kaže, najvišje plače znova obdavčene na prejšnji ravni

02. 8. 2022

Finančno ministrstvo napovedalo ukinitev dela letos uveljavljenih sprememb pri dohodnini

Na finančnem ministrstvu so pripravili nekaj sprememb zakona o dohodnini, ki naj bi bile uveljavljene s 1. januarjem 2023. Med drugim predvidevajo ustavitev zviševanja splošne olajšave in vrnitev obdavčitve najvišjih plač ter najemnin na prejšnje ravni.

Novelo zakona o dohodnini, ki prinaša kar nekaj razbremenitev tako pri obdavčitvi plač kot kapitala, je DZ sprejel marca, rešitve pa veljajo tudi za nazaj, od začetka tega leta. Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, od tedaj znaša 4500 evrov namesto prejšnjih 3500 evrov, do leta 2025 pa naj bi se povzpela na 7500 evrov.

Če bo DZ sprejel predlog finančnega ministrstva, se to ne bo zgodilo. Splošna olajšava naj bi se 1. januarja 2023 zvišala le še na 5000 evrov, nato pa se bo njeno zviševanje ustavilo, je razvidno iz predloga novele zakona o dohodnini, ki je do 19. avgusta v javni obravnavi.

"Ne ukinjamo vseh olajšav, ki jih predvideva na začetku leta sprejeta zakonodaja," je pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič. Predlagajo pa dvig splošne olajšave le za 500 in ne za 1000 evrov, je dejal in dodal, da so se tako odločili predvsem zaradi inflacije oz. zvišanja življenjskih stroškov.

Meja skupnega dohodka, do katere se zavezancu za dohodnino prizna tudi dodatna splošna olajšava, naj bi se ob tem zvišala s 13.716,33 evra na 15.000 evrov. "S tem bodo neto dohodki tistih z najnižjimi prihodki višji, kot bi bili v primeru, da bi pustili zakon o dohodnini, kot velja zdaj," je povedal minister.

Posebna olajšava je predlagana za mlade, in sicer je za zavezance do dopolnjenega 26. leta starosti predvideno znižanje davčne osnove od dohodkov iz delovnega razmerja za 1000 evrov, za zavezance do dopolnjenega 29. leta starosti pa za 500 evrov.

Z letošnjih 45 odstotkov spet na 50 odstotkov naj bi se vrnila stopnja davka za zavezance v najvišjem, petem dohodninskem razredu, dohodki iz oddajanja premoženja v najem pa bodo znova obdavčeni, kot so bili pred letom 2020. Namesto 15 odstotkov, kot velja letos, bo torej treba od prejetih najemnin plačati davek v vrednosti 25 odstotkov, ostaja pa pri desetih odstotkih višina priznanih normiranih stroškov. Obdavčitev kapitala, ki se je letos znižala s 27,5 na 25 odstotkov, naj se ne bi spremenila.

Predlagane spremembe segajo tudi na področje davčne obravnave poslovne uspešnosti in dohodkov iz dejavnosti, vse skupaj pa naj bi prinesle državnemu proračunu 90 milijonov evrov več prilivov od dohodnine, kot če sprememb zakona ne bi bilo. Izračuni kažejo, da bodo tisti z najnižjimi plačami kljub temu prejeli več.

Na finančnem ministrstvu so pripravili tudi predlog novele zakona o trošarinah, s katero naj bi omilili posledice visokih cen energentov za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, ter predloga novele zakona o davčnem postopku in novele zakona o finančni upravi. Zadnji sta bolj tehnične narave.

Vir:MMC

Nazaj

s