KAZALO
2.0 OPREDELITEV VLAGANJ, KI SO PREDMET OLAJŠAVE. 3
3.0 VLAGANJA V RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU. 4
4.0 VLAGANJA V VELEPODATKE IN UMETNO INTELIGENCO.. 5
5.0 VLAGANJA V OKOLJSKO PRIJAZNE TEHNOLOGIJE IN RAZOGLJIČENJE ENERGIJSKEGA SEKTORJA. 6
6.0 VLAGANJA V JAVNI IN ZASEBNI PREVOZ. 8
7.0 VLAGANJA V ENERGETSKO UČINKOVITOST STAVB. 9
8.0 VLAGANJA V DRUGE STANDARDE ZA PODNEBNO NEVTRALNOST. 10
Navedeni podrobnejši opis obravnava uveljavljanje olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod v skladu s 55.c členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2. Smiselno enaka obravnava velja tudi glede uveljavljanja olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod v skladu s 65.a členom Zakona o dohodnini – ZDoh-2.
Davčna olajšava za zeleni in digitalni prehod je posebna olajšava, katere namen je spodbujati družbeno odgovorno ravnanje in trajnostne poslovne modele, ki so podnebno nevtralni. To pomeni, da se z davčno politiko oziroma davčnim ukrepom spodbuja družbeno in poslovno transformacijo, torej prehod iz tradicionalnih poslovnih modelov, k poslovnim modelom, ki so trajnostno vzdržni. Navedena olajšava v širšem kontekstu zasleduje globalne cilje vezane na digitalni in zeleni prehod, k uresničevanju katerih, se je zavezala Slovenija.
Z novelo ZDDPO-2S in ZDoh-2Z se določa nova olajšava za vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod, ki se uporablja za davčna obdobja, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2022. Olajšava je določena v višini 40 % zneska, ki predstavlja vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod v tem obdobju (za neizkoriščeni del olajšave zaradi negativne ali prenizke davčne osnove v davčnem obdobju vlaganja zavezanec ne more zmanjševati davčno osnovo v naslednjih davčnih obdobjih po obdobju vlaganja). Med vlaganja za katera se lahko uveljavlja navedena olajšava so vlaganja v računalništvo v oblaku, umetno inteligenco, velepodatke, okoljsko prijazne tehnologije, čistejši, cenejši in bolj zdrav javni in zasebni transport, razogljičenje energijskega sektorja, energijsko učinkovitost stavb, uvajanje drugih standardov za klimatsko nevtralnost. Davčni zavezanec uveljavlja navedeno davčno olajšavo z obrazcem za uveljavljanje davčne olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod, ki je priloga obračuna davka od dohodkov pravnih oseb, objavljeno na spletni povezavi eDavki - Davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) (durs.si).
Olajšava po tem členu se izključuje z olajšavama za vlaganja v raziskave in razvoj in z olajšavo za investiranje.
Olajšave se ne more uveljavljati za vlaganja v delu, ki je financiran iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.
V skladu z določbo 59.a člena ZDDPO-2, ki se na podlagi novele ZDDPO-2R uporablja za davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali kasneje, je skupno zmanjšanje davčne osnove po določbah ZDDPO-2 in drugih zakonov, skupaj z uveljavljanjem neizkoriščenih delov davčnih olajšav iz preteklih davčnih obdobij, omejeno največ v višini 63 % davčne osnove. Enako je omejeno znižanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti, v skladu z določbo drugega odstavka 67. člena ZDoh-2, na podlagi novele ZDoh-2V.
Zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov ne morejo zniževati davčne osnove na račun davčnih olajšav.
2.0 OPREDELITEV VLAGANJ, KI SO PREDMET OLAJŠAVE
S Pravilnikom o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v digitalni in zeleni prehod (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik) se določa vrste vlaganj, ki se štejejo za vlaganja v digitalni in zeleni prehod, in sicer:
3.0 VLAGANJA V RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU
Glede na določbe 2. člena Pravilnika se za vlaganja v računalništvo v oblaku štejejo investicija davčnega zavezanca v:
- vzpostavitev ali nadgradnjo računalniškega oblaka (vlaganje v računalniški oblak),
- vzpostavitev ali nadgradnjo uporabe storitev računalniškega oblaka (vlaganje v oblačne
storitve).
Z vlaganjem v računalniški oblak razumemo (se za namen tega dokumenta) vlaganja v zasebni oblak in vlaganja v javni računalniški oblak.
Zasebni računalniški oblak pomeni oblak, v katerega zavezanec investira (je lastnik strojne in programske opreme) in ga uporablja izključno za lastne namene.
Javni računalniški oblak pomeni oblak, v katerega zavezanec investira z namenom, da storitve tega oblaka ponudi naročnikom.
Upravičenost do olajšave pri zavezancu, ki vlaga (investira) v zasebni ali javni računalniški oblak se presoja po točki 3.1.
Upravičenost do olajšave pri zavezancu, ki uporablja javni računalniški oblak se presoja po točki 3.2.
3.1. Vlaganje v vzpostavitev in nadgradnjo računalniškega oblaka
Računalniški oblak je eden ali več strežnikov, vključenih v informacijsko komunikacijsko mrežo, ki povezani skupaj opravljajo storitve računalništva v oblaku.
V znesek vlaganja v vzpostavitev ali nadgradnjo računalniškega oblaka se štejejo stroški nakupa strojne in programske opreme ter podpornih storitev za to, da oblak lahko deluje. Davčni zavezanec, ki ima oblak, lahko za nadgradnjo oz. vzpostavitev računalniškega oblaka uveljavlja davčno olajšavo ob predpostavki, da njegova oprema ustreza standardoma SIST EN ISO 14067 ali SIST EN ISO 14064-2.
ISO standard 14067 kvantificira ogljični odtis izdelka na način, da se upošteva celotni življenjski cikel izdelka (torej od virov in pridobivanja surovin, proizvodnje, uporabe proizvoda pa vse do konca življenjske dobe izdelka), na ta način se pripomore k spremljanju uspešnosti in napredka pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov oziroma povečanju odstranjevanja toplogrednih plinov, kar posledično pomeni, da se s tem podpira trajnostni razvoj oziroma nizkoogljično ekonomijo. ISO standard 14064-2 pa določa merila za kvantificiranje, spremljanje, poročanje in odpravo oziroma zmanjšanje toplogrednih plinov v poslovnih procesih, kar prav tako pripomore k razvoju nizkoogljične ekonomije. V širšem kontekstu pridobitev ISO standarda pomeni, da se podjetje zaveda svoje družbene in okoljske odgovornosti.
Za več informacij glede pridobitve ISO standardov se lahko obrnete na katerega od ponudnikov, ki izvajajo testiranje oziroma certificiranje ter dokazovanje skladnosti z zahtevami na področju kakovosti, okolja, varnosti in zdravja pri delu ter družbene odgovornosti.
3.2. Vlaganje v vzpostavitev ali nadgradnjo uporabe storitev računalniškega oblaka
Storitev računalništva v oblaku pomeni različne računalniške storitve, ki se davčnemu zavezancu zagotavljajo prek informacijsko komunikacijske mreže z namenom večje ekonomičnosti, produktivnosti ter učinkovitosti poslovanja. Nadgradnja storitev računalniškega oblaka predstavlja nabor sprememb, s katerimi se posodobi, popravi ali izboljša programska oprema oblačne storitve zaradi zahteve zavezanca, in katere namen je tudi doseganje večje ekonomičnosti, produktivnosti ter učinkovitosti poslovanja zavezanca. Vlaganje lahko uveljavlja zavezanec, ki uporablja storitve oblaka.
V znesek vlaganja v vzpostavitev ali nadgradnjo uporabe storitev računalniškega oblaka se štejejo stroški začetne vzpostavitve ali nadgradnje uporabe storitev računalništva v oblaku, potrebni za začetek uporabe storitve ali njene nadgradnje, vključno s stroški izobraževanj zaposlenih.
Uporaba storitev v računalniškem oblaku ni vključena v olajšavo, primeroma migracija podatkov v oblak sodi v olajšavo saj je potrebna za začetek uporabe storitve oblaka, najem oblaka ne sodi v olajšavo.
4.0 VLAGANJA V VELEPODATKE IN UMETNO INTELIGENCO
- vlaganja v velepodatke in umetno inteligenco (vlaganje v nakup programske opreme)
- vlaganja v razvoj velepodatkov in umetne inteligence (vlaganje v razvoj programske opreme)
Za vlaganja v umetno inteligenco in velepodatke ter njun razvoj se šteje nakup ali vlaganja v razvoj programske opreme, ki za določen sklop ciljev, ki jih opredeli človek, ustvarja izhodne podatke kot so vsebine, napovedi, priporočila ali odločitve, ki vplivajo na okolje, s katerim so v stiku.
4.1. Vlaganja v velepodatke in umetno inteligenco
V znesek, ki predstavlja vlaganja v umetno inteligenco in velepodatke, se štejejo stroški nakupa programske opreme.
4.2. Vlaganja v razvoj velepodatkov in umetne inteligence
V znesek, ki predstavlja vlaganja v razvoj programske opreme (brez stroškov nakupa licenc) se štejejo stroški:
Za vlaganja v umetno inteligenco in velepodatke ter njun razvoj pa se ne štejejo vlaganja v programsko opremo, ki:
5.0. VLAGANJA V OKOLJSKO PRIJAZNE TEHNOLOGIJE IN RAZOGLJIČENJE ENERGIJSKEGA SEKTORJA
Glede na določbe 4. člena Pravilnika se za vlaganja v okoljsko prijazne tehnologije in razogljičenje energijskega sektorja štejejo vlaganja v:
5.1. Vlaganja v vire energije
Za vlaganja v vire energije se štejejo vlaganja v:
V znesek zgoraj naštetih vlaganj se štejejo:
5.2. Vlaganja v shranjevalnike
Za vlaganja v shranjevalnike se štejejo:
V znesek teh vlaganj se štejejo stroški nakupa zalogovnika in stroški druge podporne opreme in podpornih storitev, potrebnih za uporabo in delovanje zalogovnika.
Za hranilnike se štejejo naprave, ki hranijo električno energijo in jo kasneje vračajo v obliki električne energije.
5.3. Vlaganja v nuklearno fuzijo
Za vlaganja v nuklearno fuzijo se štejejo vlaganja v razvoj nuklearne fuzije.
V znesek teh vlaganj (brez stroškov nakupa licenc) se štejejo stroški:
5.4. Vlaganja v distribucijska omrežja
Za vlaganja v distribucijska omrežja se štejejo vlaganja v:
Za vlaganja v distribucijska omrežja
V znesek, ki predstavlja vlaganje se štejejo stroški nakupa opreme za prenos energije, opreme za nadzor, polnilnih oziroma napajalnih postaj ter druge podporne opreme ali stroški storitev, potrebnih za delovanje omrežja.
Za vlaganja v distribucijska omrežja
V znesek, ki predstavlja vlaganje se štejejo stroški opreme (cevovodi, podporna infrastruktura za delovanje distribucijskega omrežja za ogrevanje in hlajenja, razdelilne staje ali toplotni izmenjevalniki), druga oprema in podporne storitve, potrebne za delovanje, za katere je mogoče nedvoumno ugotoviti, da ustrezajo zahtevam po znižanju ogljičnega odtisa in oprema ne uporablja fosilnih goriv za svoje delovanje.
Za vlaganja v distribucijska omrežja
V znesek, ki predstavlja vlaganje se štejejo stroški nakupa opreme in podpornih storitev za nadgradnjo cevi, opreme za ugotavljanje oziroma odkrivanje puščanja cevi, stroški popravila obstoječih cevi in druge opreme oziroma sistema za zmanjšanje uhajanja plinov.
6.0 VLAGANJA V JAVNI IN ZASEBNI PREVOZ
Gleda na določbe 5. člena Pravilnika se za vlaganja v čistejši, cenejši in bolj zdrav javni in zasebni
transport štejejo vlaganja v:
7.0 VLAGANJA V ENERGETSKO UČINKOVITOST STAVB
Vlaganja v energetsko učinkovitost stavb so z vidika EU prepoznano kot področje, kateremu je potrebno posvetiti pozornost, če se želi doseči cilj doseganja klimatske nevtralnosti do leta 2050, s srednjeročnim ciljem znižanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 (v primerjavi z emisijami toplogrednih plinov iz leta 1990)[2]. Za dosego tega cilja je potrebna transformacija družbenih oziroma poslovnih modelov na način, da bodo slednji postali klimatsko nevtralni oziroma da bodo pripomogli k zmanjšanju izpustov. Pri tem ni nepomembno dejstvo, da 75 % emisij toplogrednih plinov v EU izvira iz porabe in proizvodnje energije[3]. V tem kontekstu so stavbe prepoznane kot eden največjih porabnikov energije v EU, ki je odgovoren za več kot eno tretjino emisij toplogrednih plinov v EU[4]. Z namenom zmanjšanja porabe energije energetsko potratnih stavb je Evropska komisija sprejela tudi pobudo Renovation Wave: Creating Green Buildings for the Future[5], ki določa politike za zmanjšanje porabe energije stavb oziroma toplogrednih izpustov. Cilj pobude je do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov stavb za 60 %.
Za doseganje cilja zmanjšanja porabe energije stavb pravilnik (6. člen) taksativno določa posamezna vlaganja, ki pripomorejo izboljšati energetsko učinkovitost stavb: torej vlaganja, ki povečajo energetsko učinkovitost, zmanjšajo porabo energije, naslavljajo obnovljive rešitve oziroma razogljičenje ogrevanja in hlajenja. V navedenem kontekstu je zato pomembna vloga izolacije oziroma uporaba materialov, ki pripomorejo k zmanjšanju izgube toplote.
Za vlaganja v energetsko učinkovitost stavb se štejejo vlaganja v različne gradbene materiale z določenimi energetskimi značilnostmi, in sicer:
Relevantna U vrednost se izračuna na podlagi standardov SIST EN ISO 10077-1 za okna in vrata, SIST EN ISO 12631 za zidove in SIST EN ISO 6946 za druge komponente in elemente stavb.
Za vlaganje v energetsko učinkovitost stavb se šteje tudi vlaganje v stavbe z leseno nosilno konstrukcijo, če ima les, iz katerega je stavba zgrajena, certifikat v skladu s standardom FSC. V znesek vlaganj se štejejo stroški nakupa lesa, potrebnega za izgradnjo.
Olajšave za vlaganja v energetsko učinkovitost stavb NI MOGOČE uveljavljati za stroške vgradnje, stroške podpornih storitev in tudi ne za materiale, ki so z vidika izvedbe projekta nujni, niso pa našteti v 6. členu pravilnika (primeroma elementi, ki so potrebni za izvedbo strehe, kot so žlebovi in žlote, ki niso sestavni del sistemov kritin z U-vrednostjo, ki je nižja ali enaka 0,3 W/m2 K).
8.0 VLAGANJA V DRUGE STANDARDE ZA PODNEBNO NEVTRALNOST
Glede na 7. člen Pravilnika se za vlaganja v druge standarde za podnebno nevtralnost štejejo vlaganja v opremo, s katero se omogoča trajnostno kmetovanje, ki omogoča prehod na podnebno nevtralnost na področju kmetijstva, in sicer vlaganja v:
V zgoraj našteta vlaganja se ne všteva kmetijska mehanizacija oziroma oprema na fosilni pogon.
Vlaganje pod točko b) prvega odstavka 2. člena Pravilnika za kvalificirano vlaganje šteje vzpostavitev ali nadgradnjo uporabe storitev računalniškega oblaka. Navedeno vlaganje lahko uveljavlja zavezanec, ki uporablja storitve oblaka. Torej davčnemu zavezancu, ki uporablja računalniške storitve oblaka (načeloma gre za storitve: programska oprema kot storitev (angl. Software-as-a-Service) - SaaS, platforma kot storitev (angl. Platform-as-a-Service) - PaaS in infrastruktura kot storitev (angl. Infrastructure-as-a-Service) - IaaS) ni potrebno imeti ISO standarda.
Upoštevaje opis okoliščin oziroma glede vprašanja, tj. ali je za uveljavljanje olajšave pod točko b) prvega odstavka 2. člena pravilnika (vzpostavitev ali nadgradnja uporabe storitev računalniškega oblaka) pri zavezancu pomembno, da dobavitelj za nudenje uporabe storitev računalniškega oblaka uporablja opremo, ki mora ustrezati standardoma SIST EN ISO 14067 ali SIST EN ISO 14064-2 pojasnjujemo, da zavezancu, ki uporablja računalniške storitve oblaka ni potrebno izpolnjevati ISO standarda. V primeru, če zavezanec uveljavlja olajšavo za vlaganja iz točke a), prvega odstavka 2. člena pravilnika (torej za vzpostavitev ali nadgradnjo računalniškega oblaka) pa zavezanec mora izpolnjevati naveden pogoj glede ISO standarda.
Strinjamo se, da migracija podatkov v oblak sodi v olajšavo, saj je potrebna za začetek uporabe storitev oblaka, najem oblaka pa v olajšavo ne sodi. Nadgradnja storitev računalniškega oblaka predstavlja nabor sprememb, s katerimi se posodobi, popravi ali izboljša programska oprema oblačne storitve zaradi zahteve zavezanca, in katere namen je tudi doseganje večje ekonomičnosti produktivnosti ter učinkovitosti poslovanja zavezanca. Za navedene spremembe bi lahko šteli posebne programske funkcije, prilagojene uporabniku oziroma njegovemu poslovanju/poslovnemu modelu (v smislu dodajanja/odstranjevanja funkcij).
Skladno s 6. členom Pravilnika, ki podrobneje opredeljuje vlaganja v energetsko učinkovitost stavb, za kvalificirano vlaganje za zeleni in digitalni prehod šteje vlaganje v sisteme za hlajenje in prezračevanje, ki se uvrščajo v dva najvišja razreda energetske učinkovitosti v skladu z Uredbo 2017/1369/EU.
Vlaganje v klimatske naprave se lahko štejejo za kvalificirano vlaganje za namene olajšave v digitalno preobrazbo in zeleni prehod, pod pogojem, da imajo klimatske naprave energijsko nalepko (tehnična specifikacija), iz katere je razvidno, da je navedena klimatska naprava uvrščena v A ali B energijski razred.
Uvodoma pojasnjujemo, da uradne definicije o vrstah brezemisijskega goriva ni. Matični akt, ki določa standarde za vozila, tj. Uredba (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila ter razveljavitvi uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011 v členu 3, točka m) definira brezemisijska in nizkoemisijska vozila, kot osebne avtomobile ali lahka gospodarska vozila z emisijami iz izpušne cevi od 0 do 50 g CO2/km, kakor je določeno v skladu z Uredbo (EU) 2017/1151. Načeloma velja, da se za brezemisijska vozila štejejo vozila, ki ne oddajajo emisij iz izpušne cevi (oziroma so te za težka vozila izredno majhne, manj kot 1g CO2/km za brezemisijske mestne avtobuse kategorije M3).
Dodatno navajamo, da se na ravni Evropske unije obravnava sprememba zgoraj omenjenega akta. Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2019/631 glede krepitve standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila v skladu s povečano podnebno ambicijo Unije, v recitalu številka 9, navaja, da brezemisijska vozila za zdaj vključujejo akumulatorska električna vozila, vozila s pogonom na gorivne celice in druga vozila s pogonom na vodik, tehnološke inovacije pa se nadaljujejo.
Iz navedenega se lahko zaključi, da se za brezemisijska goriva lahko šteje električno energijo in vodik. Odvisno od razvoja tehnologij oziroma napredka pa se bo upošteval tudi kakšen drug pogon oziroma gorivo, ki bo nadomestil obstoječe pogone oziroma motorje z notranjim izgorevanjem in na ta način prispeval k ciljem, ki se zasledujejo na ravni Evropske unije vezane na Zeleni dogovor oziroma v širšem kontekstu, na prehod k doseganju nič emisij.
Olajšava za digitalni in zeleni prehod v skladu s točko d) 5. člena Pravilnika se lahko uveljavlja za nakup opreme, ki omogoča digitalizacijo voznih parkov podjetij in vzpostavitev integracij z zalednimi sistemi. Namen olajšave je omogočiti učinkovitejše upravljanje voznega parka (flote vozil) zavezanca. Za navedena vlaganja bi se po našem mnenju lahko štela vlaganja, ki primeroma pripomorejo k učinkovitejšemu planiranju vzdrževanja in popravil voznega parka, ugotavljanju ali izboljševanju varnosti oziroma ekonomičnosti vožnje, analiziranju oziroma optimiranju izbora ali načrtovanja (logističnih/transportnih) poti, upravljanju tahografov in časa, upravljanju sistemov za polnjenje in upravljanje baterij, akumulatorjev, klimatskih pogojev voznega parka in podobna vlaganja.
Pravilnik v 6. členu kot kvalificirana vlaganja za energetsko učinkovitost stavb med drugimi vlaganji, šteje tudi vlaganja v okna z U-vrednostjo, ki je nižja ali enaka 1,0 W/m2 K ter vlaganja v vrata z U-vrednostjo, nižjo ali enako 1,2 W/m2 K.
Tudi za vlaganja v vrata in okna se tako olajšava za digitalni in zeleni prehod lahko uveljavlja, v kolikor so izpolnjeni pogoji glede U-vrednosti, kot jih določa drugi odstavek 6. člena Pravilnika.
Zakonska določba oziroma na njeni podlagi izdan Pravilnik ne vežeta oziroma pogojujeta koriščenje olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod z lastništvom poslovnih prostorov. Oziroma povedano drugače, ne glede na lastništvo poslovnih prostorov, bo olajšavo za vlaganje v digitalni in zeleni prehod uveljavljal zavezanec, ki bo investiral v sredstva, ki se kvalificirajo za vlaganja v digitalni in zeleni prehod.
Skladno z drugim odstavkom 4. člena pravilnika se za kvalificirana vlaganja v okoljsko prijazno tehnologijo štejejo tudi vlaganja v opremo za proizvajanje električne energije s sončno fotovoltaiko (PV tehnologija oziroma sončni paneli). Za zneske, ki predstavljajo vlaganja v navedeno opremo, se skladno s tretjim odstavkom 4. člena pravilnika štejejo stroški nakupa te opreme in stroški podpornih storitev, ki so potrebni za vzpostavitev in delovanje navedene opreme. Upoštevaje konkretni primer se primeroma za znesek vlaganj štejejo stroški nakupa fotovoltaike (torej nakup sončnih panelov in drugega materiala potrebnega za vzpostavitev in delovanje teh panelov) in stroški podpornih storitev, ki so potrebni za delovanje teh panelov (torej montaža, preizkus delovanja panelov…). Nadalje, peti odstavek 4. člena pravilnika določa, da se za okoljsko prijazno tehnologijo šteje tudi vlaganje v distribucijsko omrežje, če slednje izpolnjuje določene pogoje, predvsem pogoj, da oprema oziroma distribucijsko omrežje prispeva k razogličenju (torej, da oprema dosega prag emisij, ki je nižji od vrednosti 100 gCO2e/kwh). V znesek, ki predstavlja vlaganja v distribucijska omrežja, se štejejo stroški nakupa opreme za prenos energije, opreme za nadzor, polnilnih oziroma napajalnih postaj ter druge podporne opreme ali stroški storitev, potrebnih za delovanje omrežja. Za nakup ali najem navedene opreme pa se ne šteje opreme, ki uporablja fosilna goriva.
Upoštevaje navedeno ter vaš opisani konkretni primer menimo, da nakup transformatorske postaje sicer ne predstavlja opreme, ki je potrebna za delovanje oziroma vzpostavitev sončnih panelov. Posledično bi nakup transformatorske postaje težje opredelili kot vlaganje v fotovoltaično opremo oziroma kot vlaganje skladno z drugim odstavkom 4. člena pravilnika. Menimo pa, da bi se naveden nakup transformatorske postaje[8] lahko štel kot vlaganje po petem odstavku 4. člena pravilnika pod pogojem, da transformatorska postaja prispeva k razogljičenju.
Prvi odstavek 7. člena Pravilnika določa, da se za vlaganja po tem členu štejejo vlaganja v opremo, s katero se omogoča trajnostno kmetovanje, ki omogoča prehod na podnebno nevtralnost na področju kmetijstva. V skladu s točko a) drugega odstavka se za vlaganja po tem členu štejejo tudi izgradnja oziroma tehnološka posodobitev namakalnih sistemov ter vlaganja v nakup namakalne opreme.
V skladu z navedenim menimo, da v kolikor se bo sistem za rabo deževnice uporabljal kot namakalni sistem (namakalna oprema) za opravljanje kmetijske dejavnosti (zalivanje sadik), kot navajate v vašem dopisu, se olajšava po 7. členu Pravilnika in 55.c členu ZDDPO-2 lahko uveljavlja.
V skladu točko g) prvega odstavka 6. člena Pravilnika o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v digitalni in zeleni prehod (v nadaljevanju: pravilnik), se lahko olajšava olajšavo za vlaganja v sisteme za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, ki se uvrščajo v dva najvišja razreda energetske učinkovitosti v skladu z Uredbo 2017/1369/EU.
Iz navedenega izhaja, da se olajšavo za digitalni in zeleni prehod lahko uveljavlja le za vlaganja, ki so v skladu z Uredbo 2017/1369/EU (torej le v opremo/sistem za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, ki se uvrščajo v dva najvišja razreda energetske učinkovitosti v skladu s predmetno uredbo). V kolikor oprema ni uvrščena v skladu z navedeno uredbo, olajšave ni mogoče uveljavljati.
Sklepno dodajamo, da iz prvega člena Uredbe2017/1369/EU izhaja, da se navedeno uredbo uporablja za vse izdelke, povezane z energijo, ki so dani na trg ali v uporabo, razen za rabljene izdelke, kadar le ti uvoženi iz tretje države ali pa za prevozna sredstva za osebe ali blago. Navedeno pomeni, da bi tudi predmetni kotel moral imeti oznako energetske učinkovitosti po Uredbi 2017/1379/EU.
V skladu s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika se za vlaganja v računalništvo v oblaku štejejo tudi investicije davčnega zavezanca v vzpostavitev ali nadgradnjo uporabe storitev računalniškega oblaka (točka b). V skladu s petim odstavkom se v znesek, ki predstavlja vlaganja iz točke b) prvega odstavka tega člena, štejejo stroški začetne vzpostavitve ali nadgradnje uporabe storitev računalništva v oblaku, potrebni za začetek uporabe storitve ali njene nadgradnje, vključno s stroški izobraževanj zaposlenih.
Glede na navedeno se olajšavo za vlaganje v digitalni in zeleni prehod po 2. členu pravilnika lahko uveljavlja tudi za stroške, ki so potrebni za vzpostavitev delovanja storitev računalništva v oblaku. Skladno s tem menimo, da se med stroški lahko upoštevajo tudi stroški zunanjega strokovnjaka, povezani z vzpostavitvijo storitev računalniškega oblaka.
V skladu s točko e) 6. člena pravilnika se za vlaganja v energetsko učinkovitost stavb šteje tudi vlaganje v aparate, ki se uvrščajo v dva najvišja razreda energetske učinkovitosti v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369. V skladu z določbami pravilnika aparati kot so hladilnik, pomivalni stroj, ipd., niso nikjer izključeni, zato menimo, da se lahko tudi za navedene uveljavljala olajšava, v kolikor takšen aparat seveda potrebuje za opravljanje dejavnosti.
Tretji odstavek 4. člena Pravilnika izrecno določa, za katere stroške/investicije je olajšavo možno uveljavljati, in sicer Pravilnik določa, da se v znesek, ki predstavlja vlaganja iz drugega odstavka, štejejo stroški nakupa opreme in stroški podpornih storitev, ki so potrebni za vzpostavitev in delovanje opreme za proizvajanje električne energije.
Navedeno torej pomeni, da je olajšavo za vlaganje v digitalni in zeleni prehod pri investicijah v obnovljive vire pod točkami a), b) in č) možno uveljavljati samo za neposredna vlaganja v nakup opreme in z njimi povezane podporne storitve, ne pa tudi za znesek finančnih naložb, s katerimi se posredno vlaga v obnovljive vire energije iz drugega odstavka 4. člena Pravilnika. Pravilnik namreč med vlaganji, za katere se lahko uveljavlja olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod ne predvideva vlaganj v finančne naložbe.
Kot izhaja iz namena olajšave in tudi določb Pravilnika, je olajšavo za zeleni prehod v skladu s 6. členom Pravilnika mogoče uveljavljati le za elemente (materiale) ki se nanašajo na sistem kritine in so hkrati so vključeni v izračun U vrednosti v skladu s SIST EN ISO 6946. To pomeni, da primeroma žlebovi, pločevinaste obrobe, svetlobne kupole, žloti (torej notranji vodovodni kanali, ki so pomembni z vidika zamakanja strehe) oziroma tudi drug material ne štejejo za vlaganja v energetsko učinkovitost stavb, saj ne doprinesejo k izboljšanju energetske učinkovitosti celotne stavbe. Prav tako 6. člen Pravilnika med stroški vlaganj za katere se lahko uveljavlja olajšava ne našteva podporne storitve, ki so potrebne za izvedbo investicije.
Iz navedenega izhaja, da olajšave za digitalni in zeleni prehod ni mogoče uveljavljati za podporne storitve povezane z izgradnjo strehe, kot tudi ne za materiale, ki sicer sestavljajo streho kot celoto, ne vplivajo pa na izračun U vrednosti.
[1] Oprema za proizvodnjo električne energije (vlaganja morajo ustrezati standardom SIST EN ISO 14067 ali SIST EN ISO 14064-1):
[2] https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/european-green-deal_en
[3] https://www.consilium.europa.eu/en/policies/green-deal/
[4] https://www.consilium.europa.eu/en/policies/green-deal/
[5] https://www.consilium.europa.eu/en/infographics/renovation-wave/
[6] U-vrednost pomeni merilo, ki pove, koliko toplote se izgubi skozi določeno debelino konkretnega materiala ter vključuje tri glavne načine, zaradi katerih pride do izgube toplote. To so prevodnost, konvekcija in sevanje. Nižja kot je U-vrednost, boljši je material kot toplotni izolator.
[7] Vlaganja v nadgradnjo omrežja daljinskega ogrevanja in hlajenja pod pogojem, da je nadgradnja skladna z Direktivo 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, pri tem pa se 50 % energije v omrežju pridobi iz obnovljivih virov, ali se 75 % energije pridobi iz soproizvodnje toplote in električne energije, ali se 50 % energije pridobi iz kombinacije obeh naštetih energij.
[8] Distribucijsko omrežje je del električnega omrežja, ki je priključeno na prenosno omrežje prek razdelilno-transformacijskih postaj. Distribucijsko omrežje sestavljajo transformatorske postaje in električni vodi različnih napetostnih nivojev, ki so namenjeni razdeljevanju električne energije končnim odjemalcem. Na njega so lahko priključeni tudi manjši proizvajalci električne energije. (Vir: Distribucijsko omrežje - Agencija za energijo (agen-rs.si)