Vse informacije o unovčevanju tustičnih bonov in novih bonov21 so objavljene v posebnem dokumentu.
Upravičenec do pomoči za nakup hitrih testov za samotestiranje je pravna ali fizična oseba javnega ali zasebnega prava (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).
ZDUPŠOP predvideva primere, v katerih mora upravičenec vračati pomoč za nakup HAG testov za samotestiranje. Vračilo zneska prejete pomoči je v zakonu predvideno za primere, ko se ugotovi, da upravičenec ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pomoči ali če sredstev ni namensko uporabil za nakup HAG testov. Navedene okoliščine lahko ugotovi upravičenec sam (59. člen ZDUPŠOP) ali pa proračunska inšpekcija v Uradu RS za nadzor proračuna (60. člen ZDUPŠOP).
Za vračilo pomoči po ZDUPŠOP je torej relevantna ugotovitev, da je pomoč prejela oseba, ki ni izpolnjevala pogojev za njeno pridobitev ali, ki prejetih sredstev ni porabila namensko. Pogoje in namensko porabo določa ZDUPŠOP v 56. členu. Namenska uporaba se odraža v izključni uporabi prejetih sredstev za nakup hitrih testov, s katerimi se bo izvedlo samotestiranje delavcev. ZDUPŠOP ne predvideva v kolikšnem času mora upravičenec teste uporabiti, zato vračilo pomoči ne more biti odvisno od časa, v katerem so bili testi uporabljeni.
Znesek v višini 92,50 EUR predstavlja maksimalni znesek pomoči, ki upravičencu pripada na posameznega na delavca ali na osebo, ki se je dolžna samotestirati. Izračun pomoči je bil opravljen na podlagi zakonsko določenega obdobja za obvezno samotestiranje, tj. v novembru od 8. 11. - 30. 11., v decembru 1. 12. - 31. 12. 2021 in v januarju od 1. 1. - 31. 1. 2022.
Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP) ne določa, katere evidence morajo hraniti podjetja za dokazilo nakupa hitrih testov. Po tolmačenju zakonodajalca, mora imeti upravičenec seznam delavcev, za katere je potrebno samotestiranje, na dan oddaje vloge, ter potrdila o nakupu testov (račune in potrdila o plačilu računov), ki so kupljeni do 31. 1. 2022.
Posamezen upravičenec lahko prejme pomoč v višini kot jo določa ZDUPŠOP v 56. členu. Ta se izračuna tako, da se število zaposlenih, ki se morajo samotestirati, na dan oddaje izjave pomnoži z zneskom 92,50 EUR. Višina pomoči je torej odvisna od števila zaposlenih, ki se morajo samotestirati, na dan oddaje izjave iz prvega odstavka 57. člena zakona, ne glede na to, če se to število kasneje spremeni. Gre namreč za enkratno pomoč.
Določilo 56. člena med drugim navaja, da je upravičenec vsaka pravna ali fizična oseba javnega ali zasebnega prava, ki na podlagi veljavno sklenjene pogodbe o zaposlitvi ali na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu. Navedene zakonske določbe je potrebno brati ter izvajati skupaj z določili veljavnega Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 174/21, 177/21, 185/21, 190/21, 200/21, 201/21, 4/22, 8/22). Le-ta v prvem odstavku 3. člena navaja, da morajo pogoj PCT za čas opravljanja dela izpolnjevati vsi delavci in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, ali samostojno opravljajo dejavnost. Pogoj iz prejšnjega stavka za delavca ne velja v času opravljanja dela na domu. Drugi odstavek 56. člena določa, da so do subvencije upravičeni »delavci ali osebe, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu«. Med te osebe se uvrščajo tudi dijaki in študentje.
Upravičenec je upravičen do pomoči za nakup hitrih testov v višini 92,50 eurov na delavca, ki se mora po predpisih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 samotestirati.
Za namensko porabo sredstev je odgovoren upravičenec, ki sredstva lahko nameni izključno za nakup hitrih testov, s katerimi se bo izvedlo samotestiranje delavcev.
Pomoč se lahko uveljavlja za nakup hitrih testov, za katere je proizvajalec pridobil certifikat CE priglašenega organa s sedežem v Evropski uniji.
Preko informacijskega sistema FURS (eDavki) se za izplačilo pomoči za nakup hitrih testov predloži izjava, s katero predlagatelj potrjuje, da je upravičenec in da namenja sredstva za nakup hitrih testov za delavce, ki se po predpisih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 morajo samotestirati. V izjavi navede tudi število delavcev, za katere uveljavlja pomoč za nakup hitrih testov ter znesek, za katerega zaproša. Izjava bo v eDavkih dostopna predvidoma sredi meseca januarja.
Upravičenec mora predložiti izjavo najpozneje do 15. 2. 2022.
V primeru podaljšanja ukrepa, ki sicer velja od 8. novembra 2021 do 31. januarja 2022, mora upravičenec izjavo predložiti najpozneje v 15 dneh po izteku podaljšanega roka.
FURS izplača pomoč v enkratnem znesku najpozneje do 31. marca 2022.
V primeru podaljšanja ukrepa se pomoč izplača najpozneje v 30 dneh po prejemu izjave.
Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za nakup hitrih testov, in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali sredstev ni namensko porabil za nakup hitrih testov, o tem obvesti FURS in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.
Nadzor nad uveljavljanjem pravic in namensko porabo sredstev izvaja proračunska inšpekcija v Uradu Republike Slovenije za nadzor proračuna, skladno s pravili inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem porabe sredstev iz državnega proračuna.
Z globo v višini 4.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v izjavi navaja neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke ali nenamensko porabi sredstva pomoči za hitre teste. Z globo od 2.000 do 50.000 eurov se za enak prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 400 do 4.000 eurov pa se kaznuje posameznik, odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
Za prekršek se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe.
Upravičenec odda izjavo (v njej se izjavi o dejstvu, da je upravičenec do pomoči za hitre teste, o številu delavcev, za katere uveljavlja pomoč za nakup hitrih testov in o znesku pomoči, za katero zaproša) do 15. 2. 2022 in pomoč se mu izplača v enkratnem znesku najpozneje do 31. 3. 2022. Zakon ne določa časa porabe sredstev za nakup hitrih testov za samotestiranje. Hitri testi za samotestiranje so lahko kupljeni do 31.01.2022, samotestiranje pa se lahko izvaja tudi kasneje.
Ukrep velja od 8. novembra 2021 do 31. januarja 2022. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša najdlje za pet mesecev.
Oprostitev plačila DDV po 32. členu ZDUPŠOP velja za davčnega zavezanca, ki je/bo v obdobju od vključno od 1. januarja 2022 do 30. junija 2022 opravil dobave zaščitne in medicinske opreme iz seznama blaga, potrebnega za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19, ki je oproščeno uvoznih dajatev in plačila davka na dodano vrednost pri uvozu, ki ga določi Vlada Republike Slovenije, ki je začasno oproščeno uvoznih dajatev in plačila davka na dodano vrednost pri uvozu (v nadaljevanju blago), vključno s pridobitvami tega blaga znotraj Unije.
Od vključno od 1. januarja 2022 do 30. junija 2022.
Za primere uvoza te opreme se to za isto obdobje omogoča s Sklepom Komisije (EU) 2021/2313 z dne 22. decembra 2021 o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19.
Oprostitev plačila DDV je možna za blago, vključno s pridobitvami tega blaga znotraj Unije:
ki to blago nabavljajo za enega izmed naslednjih namenov (v nadaljevanju upravičeni nameni):
Davčni zavezanec mora razpolagati z izjavo svojega kupca (upravičene osebe), da je blago namenjeno za upravičene namene (tj. da je namenjeno brezplačnemu razdeljevanju določenim osebam ali določeni brezplačni uporabi v zdravstveni dejavnosti). Izjava je lahko samostojni dokument (kot npr. izjava v primeru uvoza), lahko je pogodbeno določilo. Davčnemu zavezancu, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, davčnemu organu izjave predhodno ni treba predlagati, razen v primeru izvajanja naknadnega davčnega nadzora.
Oprostitev plačila DDV se uporabi za določeno zaščitno in medicinsko opremo iz seznama blaga, potrebnega za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19, ki je oproščeno uvoznih dajatev in plačila davka na dodano vrednost pri uvozu, ki je priloga Odloka o določitvi seznama blaga za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19 v letu 2022, ki je začasno oproščeno uvoznih dajatev in davka na dodano vrednost pri uvozu, in sicer:
Če kupec, ki se ukvarja z zobozdravstveno dejavnostjo, ni oseba javnega prava (tudi ne gre za organizacijo, ki se po predpisih šteje za dobrodelno organizacijo), pogoji za oprostitev plačila DDV od dobave takega blaga niso izpolnjeni, zato davčni zavezanec-dobavitelj na računu za tako opravljeno dobavo obračuna DDV v skladu z določbami ZDDV-1.
Ravno tako niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV od pridobitve blaga, če tako pridobitev blaga opravi davčni zavezanec, ki opravlja zobozdravstveno dejavnost in ni oseba javnega prava.
Če davčni zavezanec (dobavitelj/pridobitelj) izpolnjuje vse pogoje za uveljavljanje oprostitve plačila DDV po ZDUPŠOP, jo lahko uveljavlja za dobave/pridobitve blaga iz Odloka, opravljenih v obdobju od vključno 1. januarja 2022 do 30. junija 2022.
Ne, oprostitev se ne nanaša tudi na storitve. Plačila DDV je oproščena samo pridobitev in dobava blaga, ne pa tudi ostale storitve (oz. stroški), ki jih davčni zavezanec, ki opravi tako dobavo, zaračuna in ne predstavljajo del enotne dobave. Od teh storitev se DDV obračuna po splošnih pravilih, ki veljajo po DDV zakonodaji.
Primeri oproščenih dobav blaga/pridobitev blaga znotraj Unije
Primer 1 – pridobitev blaga
Davčni zavezanec opravi pridobitev blaga za račun upravičene osebe z namenom njegove nadaljnje dobave upravičeni osebi, ki to blago nabavlja za brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadela epidemija. Ta pridobitev blaga je oproščena plačila DDV. Plačila DDV je oproščena tudi nadaljnja dobava tega blaga, ki jo po pridobitvi blaga opravi davčni zavezanec tej upravičeni osebi.
Primer 2 – proizvodnja blaga
Davčni zavezanec sam proizvede blago za naročnika – upravičeno osebo in ga dobavi temu naročniku. Ker bo upravičena oseba uporabila to blago za upravičene namene, je dobava tega blaga upravičeni osebi oproščena plačila DDV.
Primer 3 – nakup blaga v Sloveniji in prodaja tega blaga
Davčni zavezanec (podjetje A d.o.o.) nabavi (kupi) blago v Sloveniji, blago pa je namenjeno nadaljnji prodaji upravičeni osebi. Njegov dobavitelj (podjetje B d.o.o.) ne more uveljavljati te oprostitve, ker davčni zavezanec (njegov kupec = podjetje A d.o.o.) ni niti upravičena oseba niti ne nabavlja to blago za upravičene namene. Pri davčnem zavezancu (podjetje A d.o.o.), ki to blago proda upravičeni osebi, ki bo to blago uporabila za upravičene namene, pa je taka dobava oproščena plačila DDV, davčni zavezanec ima pravico do odbitka DDV.
Primer 4 - blago uvozi posrednik
Davčni zavezanec (posrednik/zastopnik) je blago uvozil za račun upravičene osebe, ki bo blago uporabila za upravičene namene. Uvoz blaga je oproščen plačila DDV na podlagi Sklepa Komisije. Posrednik na računu za to blago, ki ga izda upravičeni osebi, ne obračuna DDV (dobava je oproščena plačila DDV) s sklicevanjem na 32. člen ZDUPŠOP.
Primer 5 - pridobitev blaga opravi upravičena oseba
Upravičena oseba pridobi blago znotraj Unije, to blago bo uporabila za upravičene namene. Pridobitev tega blaga znotraj Unije je oproščena plačila DDV.
Primer 6
Dogovorjena je dobava blaga, za katerega je v skladu z ZDUPŠOP določena oprostitev plačila DDV, dobavitelj pa se z upravičeno osebo dogovori tudi npr. za prepakiranje in drugo morebitno manipulacijo blaga in dodatno še za prevoz blaga (v nadaljevanju storitve), kar ni vključeno v ceno tega blaga. V takem primeru je plačila DDV oproščena dobava blaga, storitve pa se obravnavajo posamezno in so obdavčene v skladu z določbami DDV zakonodaje.
Primer 7
Splošna bolnišnica zaščitno in medicinsko opremo uporabi za zaščito zaposlenih in zaščito pacientov ter zdravljenje pacientov, ne pa za brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadela epidemija, so temu izbruhu izpostavljene ali pa se z njim spopadajo.
Če bolnišnica, oseba javnega prava, nabavi zaščitno in medicinsko opremo za zdravstveno oskrbo oseb, ki jih je prizadela epidemija (pacientov kot tudi zdravstvenega osebja, ki izvaja tako zdravstveno oskrbo in so epidemiji izpostavljeni/se z njo spopadajo), gre po 32. členu ZDUPŠOP za nabavo za upravičene namene. V takem primeru je pri dobavitelju, ki bolnišnici dobavi (proda) to zaščitno in medicinsko opremo, taka dobava oproščena plačila DDV, če razpolaga z izjavo bolnišnice (upravičene osebe), da je blago namenjeno za prej navedene upravičene namene. Bolnišnici ni treba obračunati DDV od preostale zaščitne in medicinske opreme, ki jo bo po 30. juniju 2022 uporabila za namen opravljanja zdravstvene dejavnosti.
Davčni zavezanec na računu, na katerem ne obračuna DDV v skladu z ZDUPŠOP, poleg podatkov, ki so obvezni po Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV-1, v zvezi z oprostitvijo DDV navede 32. člen ZDUPŠOP.
Da. Na podlagi te oprostitve DDV ima davčni zavezanec po 32. členu ZDUPŠOP pravico, da uveljavi odbitek DDV, ki so mu ga zaračunali njegovi dobavitelji za blago, ki ga bo dobavil upravičeni osebi.
Oprostitev plačila DDV, s pravico do odbitka, se lahko ob izpolnjevanju pogojev za oprostitev, uveljavlja po obeh členih, pri čemer pa 47. člena ZIUPOPDVE za davčne zavezance predstavlja manjšo administrativno obremenitev.
Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem zakonu, mora davčnemu organu predložiti poročilo o opravljenih dobavah blaga, ki vsebuje naslednje podatke:
Poročilo se predloži davčnemu organu na obrazcu »Poročilo DDV – oprostitev po 32. členu ZDUPŠOP« v elektronski obliki kot lasten dokument preko sistema eDavki. Pod »Tip priloge« se izbere »Poročilo o oproščenih pridobitvah/dobavah po 62.b členu ZIUZEOP-A/ 66. členu ZIUOPDVE/ 12. členu ZIUPGT/32. členu ZDUPŠOP« (v word ali excell obliki).
Davčni zavezanec predloži davčnemu organu poročilo za koledarski mesec, v katerem je bila opravljena pridobitev ali dobava, in sicer najkasneje do zadnjega delovnega dne za pretekli koledarski mesec. Poročilo za koledarski mesec predloži tudi davčni zavezanec, ki ima trimesečno davčno obdobje. Če davčni zavezanec v koledarskem mesecu ni opravil dobave/pridobitve, ki bi bila predmet poročanja, poročila ne predloži (razen v primeru popravkov).
Davčni zavezanec lahko na podlagi prejete izjave upravičene osebe izda popravek računa (dobropis) za dobavo blaga iz Odloka, opravljeno v obdobju od 1. 1. 2022 do 30. 6. 2022, tudi, če izjavo prejme po opravljeni dobavi. V takem primeru dobavitelj o oproščeni dobavi po 32. členu ZDUPŠOP davčnemu organu poroča v poročilu za obdobje, v katerem je bil izdan popravek računa[1]. Enako velja, če je davčni zavezanec za mesec, v katerem je bila dobava opravljena, že predložil poročilo, a te dobave takrat ni vključil, ker je obračunal DDV.
Primer: davčni zavezanec A je prvotno dobavo z obračunanim DDV davčnemu zavezancu B opravil 01/2022. Izjava je bila pridobljena v 03/2022, davčni zavezanec A je v marcu 2022 izdal popravek računa (dobropis). V poročilo za marec 2022 v Razdelek II vpiše dobavo, opravljeno v obdobju 01/2022 (ko je bila dobava dejansko opravljena), in sicer v stolpec obdobje/mesec vpiše obdobje 01/2022. V razdelek I tega poročila vpiše tudi vse druge tekoče dobave za marec 2022 (dobava je opravljena januar 2020 brez DDV, razpolaga z izjavo upravičenca).
V zvezi s popravkom zneska obračunanega DDV pojasnjujemo, da na podlagi drugega odstavka 39. člena ZDDV-1 davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do dobitka DDV. V skladu s tretjim odstavkom 146. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - Pravilnik če davčni zavezanec – izdajatelj računa ugotovi napako na računu, ki ga je izdal končnemu potrošniku, lahko popravi davčno obveznost v davčnem obdobju, ko je bila kupnina ali del kupnine vrnjen kupcu ali njeno plačilo odpuščeno in razpolaga z ustreznim dokazilom o vračilu kupnine oziroma odpustitvi kupnine.
Popravek poročila za obdobje mora vsebovati vse dobave, ne samo tiste, ki se popravljajo ali dodajajo. Če davčni zavezanec za eno obdobje predloži več poročil, je veljavno le eno, in sicer zadnje oddano poročilo. Davčni zavezanec mora tako predložiti popravek celotnega poročila, ki bo skladen z DDV-O.
Poročilo oz. popravek poročila se ne predlaga kot priloga k obračunu DDV, ampak kot NF-LD dokument (glej odgovor zgoraj). Če gre za popravek poročila, predlagamo, da se v opis navede tudi, da gre za popravek poročila EDP št. … ter kdo (kateri kontrolor) je zahteval popravek.
[1] Na popravku računa se davčni zavezanec sklicuje na prvoten račun. V skladu z devetim odstavkom 81. člena ZDDV-1 se kot račun šteje tudi vsak dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvoten račun in se nanj nedvoumno nanaša.
VIR:FURS