Obveznica je dolgoročni dolžniški vrednostni papir. Namen izdaje obveznic je praviloma zbiranje denarnih sredstev zaradi poravnavanja pogodbenih in drugih obveznosti, investicije ipd.

Glede na način izdajanja obveznic ločimo:

- zakonske obveznice, ki jih v svojem imenu in za svoj račun izdajajo organizacije, in

- obveznice, ki jih izdajajo banke in druge finančne institucije v svojem imenu za tuj račun.

Obveznice lahko izdajo organizacije, ki po zaključnem računu za preteklo leto izkazujejo pozitivno poslovanje in rezervna sredstva.

Obveznica vsebuje podatke kot vsak vrednostni papir:

- vrsto funkcije,

- skupni znesek,

- namen, za katerega je obveznica izdana,

- vnos podatkov o garantu,

- način izdaje obveznice,

- roke za odplačevanje glavnice,

- višino obrestne mere in način obračunavanja in plačevanja obresti,

- vire sredstev, iz katerih se bodo izplačevale obveznice,

- pravice iz prenosa obveznic,

- zastaranja terjatev iz izdanih obveznic in

- sodnega varstva pri izterjavi glavnice in obresti.

O izdajanju obveznic mora biti obveščena Banka Slovenije, ki ocenjuje, če so izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo obveznic. Obveznice lahko kupujejo domače in tuje pravne in fizične osebe. Pravice do obveznice pridobi kupec šele, ko plača v celoti denarni znesek, na katerega se obveznica glasi.

Izdaja obveznic je oblika zadolževanja, nakup obveznice je oblika kreditiranja. Premoženjske pravice so omejene na vračilo glavnice in obresti. Obveznice se prenašajo z nakupom in prodajo, z brezplačnim prenosom in z zamenjavo za druge vrednostne papirje.

Prednosti obveznic za izdajatelja:{{Prednosti obveznic za izdajatelje in prejemnike}}

• z javnim razpisom izdajatelj zbere velika denarna sredstva,
• veliko število kupcev obveznic razprši odvisnost izdajatelja od enega posojilodajalca,
• o boniteti organizacije odloča več oseb, kot pri bančnem posojilu,
• izdajatelji morajo privabiti vlagatelje in skrbeti za svojo boniteto, uspešnost, ugled in
• ni se treba organizirati v delniško družbo, kar bi pomenilo višje organizacijske stroške.

Prednosti obveznic za vlagatelja:

• v primerjavi z drugimi vrednostnimi papirji je naložba v obveznice varnejša,
• majhnim vlagateljem omogoča, da donosno naložijo svoje prihranke,
• naložba v obveznice združuje ugodnosti hranilne vloge na pogled in vezave vloge,
• obveznica je likvidna naložba,
• obresti so najmanj tolikšne kot pri hranilnih vlogah ali višje,
• ob stečaju imajo prednost do poplačila pred delnicami.

Slabe strani obveznic za izdajatelja:

• uspešnost izdaje je odvisna od velikega števila posameznih vlagateljev in
• cena, po kateri bo obveznica prodana, je odvisna od delovanja tržnega mehanizma.

Slabe strani obveznic za vlagatelja:

• naložba v obveznice je v primerjavi ostalimi vrednostnimi papirji manj donosna in
• v primeru stečaja je izplačilo obveznice odvisno od vrednosti premoženja.

Izdajatelj izdela amortizacijski načrt – to je časovna razporeditev vračila dolga vnaprej po določenih zneskih in obrokih, na podlagi katerih dolžnik izplačuje zapadle obveznosti.

Primer: Amortizacijski načrt vračila obveznic in obresti

Razpisali smo dolgoročne obveznice za nabavo investicijske opreme v vrednosti 50.000 evrov. Doba vračila je pet let, fiksna obrestna mera je petodstotna letna. Obroke vračamo ob koncu vsakega poslovnega leta skupaj z obrestmi. Razdolžnina je vsako leto enaka.

Primer: Amortizacijski načrt vračila anuitetnih obveznic

Razpisali smo dolgoročne obveznice za nabavo investicijske opreme v vrednosti 50.000 evrov. Doba vračila je pet let, fiksna obrestna mera je petodstotna letna. Obroke vračamo ob koncu vsakega poslovnega leta skupaj z obrestmi. Anuiteta je vsako leto enaka.

*50.000 evrov x 1,05¨5 (1,05-1) / (1,05¨5-1)