Kadar besede in posli nanesejo na zavezance za DDV, imamo običajno v mislih primere, ko se je treba registrirati v sistem DDV, saj ta obveznost velja tudi za tako imenovane »atipične davčne zavezance za DDV«.

Izraz atipični zavezanec preprosto povedano označuje poslovne subjekte, ki poslujejo oziroma izdajajo račune poslovnim subjektom v druge države članice Evropske unije (naprej EU).

Registracija v sistem

Organizacija, ki deluje v Sloveniji in ni zavezanka za DDV ter si želi svoje poslovanje razširiti v druge države EU (ne glede na to, ali bo svoje storitve prodajala ali jih kupovala), se mora registrirati kot atipični zavezanec za DDV.

Organizacija se mora vključiti (registrirati) in s tem pridobi veljavno ID DDV v naslednjih primerih, če:

• v tekočem koledarskem letu preseže limit nabave znotraj EU v višini 10.000 evrov (ID-številko je treba pridobiti že pred preseganjem praga);
• prejema storitve od davčnega zavezanca iz druge članice EU;
• opravlja storitve davčnemu zavezancu iz druge članice EU (ko izstavi račun oz. ko prejme račun od podjetja z ID DDV), kar ne velja v primeru prodaje blaga ali storitev fizičnim osebam, pri čemer ni pomembna višina opravljenega prometa.

Če organizacija opravi storitev fizičnim osebam, se ji ni treba prijaviti v sistem DDV.

Uporaba ID DDV pri atipičnih davčnih zavezancih

Atipični davčni zavezanec pridobi ID DDV, ki jo uporablja zgolj v določenih primerih, pri poslovanju s poslovnimi subjekti iz drugih članic EU.

DDV se obračunava samo v povezavi s prejemom blaga od davčnih zavezancev iz drugih držav članic EU ali v povezavi z opravljenimi storitvami zavezancev iz drugih držav članic EU.

Atipični davčni zavezanci pridobijo oznako P. Če storitev opravijo davčnemu zavezancu iz Slovenije, se jim DDV ne obračuna in nimajo pravice do odbitka vstopnega DDV od prejetih računov slovenskih poslovnih partnerjev.

Izstavitev računa

Kraj opravljanja storitve davčnemu zavezancu je kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež dejavnosti.

Primer: Slovenski davčni zavezanec je opravil storitev za zavezanca iz Italije, za kraj opravljanja storitve se šteje Italija.

Za opravljene storitve v drugo državo članico EU pravni osebi z ID DDV slovenski davčni zavezanec izstavi račun brez obračunanega slovenskega DDV. Na račun navede svojo slovensko ID DDV, ki jo uporablja zgolj za poslovanje s tujino in ID DDV kupca iz druge države članice EU.

Namesto neobračunanega slovenskega DDV se na računu navede klavzulo:

»DDV ni obračunan v skladu s 1. odstavkom 25. čl. ZDDV-1 – obrnjena davčna obveznost; DDV ni obračunan v skladu s 44. členom Direktive Sveta EU 2006/112/ES – obrnjena davčna obveznost. VAT is not charged according to the Article 44 of the Directive EU 2006/112/ES – reverse charge (for recipient).«

Atipični zavezanec ne obračuna DDV v primerih, kadar račun za prodajo storitve izda:

1. nezavezancu za DDV druge države članice EU,
2. zavezancu za DDV ali
3. končnemu potrošniku v Sloveniji.

Ob izdajanju računov fizičnim osebam iz držav članic EU ali tretjih držav se kraj opravljanja storitev prenese na sedež izvajalca, ki je opravil storitev. Organizacija, ki v Sloveniji ni zavezanka za DDV, ga na izdanih računih ne obračuna.

Primer: Davčni zavezanec za DDV, ki prejme storitve iz druge države članice EU, mora opraviti tako imenovano samoobdavčitev (obračun slovenskega DDV). Še vedno pa nima pravice do odbitka DDV od prejetih računov slovenskih dobaviteljev.

Vrednost prejetega računa tujega dobavitelja, ki ima sedež v drugi državi članici EU, je 2.900 evrov. Samoobdavčitev je v vrednosti 638 evrov.

Zahtevo za izdajo identifikacijske številke za DDV (elektronski obrazec DDV – P2) je treba vložiti preko portala eDavki. V obrazcu je treba navesti davčno številko organizacije in oceniti vrednost prometa v naslednjih 12 mesecev (do konca koledarskega leta).

Izpolniti je treba pričakovane vrednosti in označiti 21. (znesek nabave presega 10.000 evrov) ali 22. točko (opravljanje ali prejem storitev znotraj EU).

Najprej je potrebna registracija v sistem DDV, nato je treba izpolniti obveznosti, da se vsak mesec oddaja obračun DDV in mesečno poroča na obrazcu DDV-O in odda Rekapitulacijsko poročilo (naprej RP-O).

Poroča se samo opravljene storitve čezmejnih transakcij in ne slovenskih.

Obrazec DDV-O

Mesečni obračun DDV se nanaša na izdane račune za opravljene storitve davčnim zavezancem iz drugih držav članicam EU. Ker je kraj opravljene storitve država, v kateri ima naročnik svoj sedež, je treba oddati tudi RP-O oziroma VIES. Tako obračun kot RP-O je treba oddati najkasneje do 20. v mesecu za pretekli mesec, v katerem je bil opravljen promet.

Če v določenem mesecu ni bilo izdanih računov za storitve, je treba kljub temu oddati prazen obrazec DDV-O, medtem ko se RP-O ne oddaja. V tem primeru se odda obrazec DDV-O najkasneje do zadnjega dne v mesecu.

Rekapitulacijsko poročilo je poročilo, ki si ga medsebojno izmenjujejo vse države – davčne uprave držav članic EU. S tem nadzorujejo pravilnost obračunanega DDV in hkrati obračuna s plačilom.

V rekapitulacijskem poročilu davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, izkaže dobave blaga in storitev, ki jih v obdobju poročanja (to je koledarskem mesecu) opravil osebam, identificiranim za DDV v drugih državah članicah EU.

Če so bili izdani računi v EU končnim potrošnikom, torej nezavezancem za DDV, se teh računov ne vključuje v obrazca DDV-O in RP-O.