V Sloveniji je množica prostovoljnih društev (več kot 20.000, kot so: upokojenska, lovska, športna, turistična, gasilska, kulturna, planinska ipd.), ki delujejo na podlagi prostovoljnega dela članov in katerih glavni namen je druženje, tradicija, skupno vaško življenje in reševanje skupnih težav.
Pri malih društvih je računovodenje velik problem, zato je edina prava rešitev, da se teh problemov v nadaljevanju rešimo, ta, da že pred začetkom ustanovitve dobro proučimo zakonodajo s področja delovanja društev (davčni, računovodski in pravni vidik). Predlagamo, da se posvetujejo z izkušenimi in preverjenimi računovodji in ne upravnimi enotami. Računovodske in davčne evidence se v glavnem vodi na domu blagajnika društva, ki v glavnem prevzame vse obveznosti vodenja poslovanja društva, ali koga drugega, ki mnogokrat nima dovolj strokovnega in praktičnega znanja. Nekateri niti ne vedo, da delajo narobe in v škodo društva.
Največje napake, ki jih delajo, so osnovane na prepričanju, da je društvo po statusu ustanovljeno za nepridobitno dejavnost, saj menijo, da so vsi njegovi prihodki nepridobitni in jih lahko izvzamejo iz davčne osnove ter jim zanje ni treba obračunati in plačati davka.
Zakonodaja točno določa, kateri prihodki so pridobitni in kateri ne in ti skoraj nikoli niso skladni z opredelitvijo profitne in neprofitne dejavnosti v statutih društev. Pojavljajo se primeri, da se štejejo prejemki po denarnem toku med prihodke, kar je v neskladju z načelom nastanka poslovnega dogodka, ki ga določajo Slovenski računovodski standardi. Takšno razumevanje izkazuje pomanjkanje znanja. Predsedniki društev bi se morali zavedati, da za zakonito delovanje društva odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, zato je zelo pomembno in od predsednikov društev odgovorno, da vedo, komu bodo zaupali vodenje računovodska društva, ki ga predstavljajo in vodijo.
Zakon o društvih in SRS 33 veljata za vsa društva ne glede na velikost. Razlika je lahko v knjigovodstvu (dvostavno, enostavno ali poenostavljeno). Predlagamo, da se odgovorne osebe in organi društva dobro seznanijo s predpisi in da dobro sodelujejo z računovodjem.
Težave in problemi pri računovodenju društev se vidijo pri napačno ali neknjiženih poslovnih dogodkih, založenih ali izgubljenih knjigovodskih listinah, nerazumevanju poslovnih dogodkov, nepravilnem obračunu davka in delitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti društva. Prav tako mora društvo spremljati vrednosti izdanih računov, saj lahko postane tudi zavezanec za DDV.
Najpogostejše težave pri sestavljanju letnega poročila so na področju razmejevanja pridobitne in nepridobitne dejavnosti ter pri pravilnem evidentiranju poslovnih dogodkov, za kar je pogoj pravočasno pridobljena verodostojna knjigovodska listina. Nekatera društva tudi pozabijo na obvezni letni popis sredstev in obveznosti do virov sredstev, oblikovanju popravkov morebitnih terjatev in evidentiranje popisnih razlik (manjkov). Vzrok vse teh zaznanih praktičnih težav je v pomanjkanju znanja računovodij in računovodskih servisov in v premalem zavedanju predsednikov društev, da so polno odškodninsko odgovorni za vodenje in poslovanje društva.