Mesečna subvencija minimalne plače za polni delovni čas se izplača v višini 50 eurov.

Po pojasnilu MDDSZ je delodajalec upravičen do subvencije sorazmerno delovnemu času, za katerega je z delavcem v primeru krajšega delovnega časa sklenil pogodbo o zaposlitvi. Ker se opredelitev v drugem odstavku 29. člena ZDUOP veže tudi na delo, opravljeno v krajšem delovnem času od polnega ter je v prvem odstavku plačilo subvencije vezano na »plačo«, se glede na določbe Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1 za izračun sorazmernosti upošteva efektivni delovni čas, s katerim je povezan tudi čas odmora, torej obdobje opravljanja dela v posameznem mesecu.

Za čas odsotnosti ima na podlagi 137. člena ZDR-1 delavec pravico do nadomestila plače, in sicer v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Obdobje, za katerega delavec prejema nadomestilo (ne glede na to, koga posamezna nadomestila plače bremenijo) in ne plače, se upošteva pri določitvi višine subvencije, na način, da se znesek subvencije sorazmerno zmanjša.

MDDSZ poudarja, da glede na določbo drugega odstavka 29. člena ZDUOP, v smislu zakonske opredelitve, ne gre za efektivni delovni čas, temveč gre za čas, v katerem se opravlja delo, s katerim je povezana tudi pravica do odmora, saj pravica do odmora nastane le takrat, ko se delo tudi dejansko opravlja. V vseh ostalih primerih je delavec upravičen do nadomestila plače v skladu s 137. členom ZDR-1. Če je pravica do subvencije povezana z delom, opravljenem v krajšem delovnem času od polnega in ker je v prvem odstavku 29. člena ZDUOP plačilo subvencije vezano na »plačo«, je treba višino subvencije sorazmerno znižati glede na obseg delovnih dni nadomestila glede na delovne dni, ko je delo opravljeno. Če gre za nadomestilo, ki se obračunava del dneva, se sorazmernost upošteva enko kot pri pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.

Delodajalec tudi ni upravičen do subvencije od plače delavcev, ki delo opravljajo v okviru javnih del.

Delodajalec je na podlagi devetega odstavka 137. člena ZDR-1 delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela, zato MDDSZ pojasnjuje, da je možno sorazmernost izračunati tudi na podlagi opravljene urne obveznosti, če je obveznost pri delodajalcu določena na takšen način. Pri izračunu sorazmernosti se torej izhaja iz opravljene redne urne obveznosti v posameznem mesecu glede na polno mesečno obveznost v urah. Pri določanju polne mesečne obveznosti se upošteva enotni delovni koledar za posamezni mesec ob upoštevanju števila ur delovnega tedna, ki ga ima uveljavljenega posamezni delodajalec. V spodnji tabeli so prikazane ure polnega delovnega časa v primeru, ko ima delodajalec določen polni delovni čas 40 ur tedensko in v primeru, ko ima delodajalec določen polni delovni čas 36 ur tedensko.

Glede praznikov MDDSZ pojasnjuje, da ima delavec pravico do odsotnosti z dela na dan praznika ali na drug dan, ki je z zakonom določen kot prost dan (166. člen ZDR-1). Prazniki in dela prosti dnevi so opredeljeni z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Delavec ima na prazničen ali dela prost dan pravico do odsotnosti z dela in le, če je podan razlog iz drugega odstavka 166. člena ZDR-1 (nepretrganost delovnega procesa ali posebna narava dela), mora na ta dan opravljati delo. Delavec je za odsotnosti z dela zaradi praznika ali dela prostega dne upravičen do nadomestila plače. Ker so ti dnevi določeni z zakonom in mora delodajalec delavcu omogočiti odsotnost z dela se v primeru, ko bi bil delavec na dan praznika ali dela prostega dne sicer razporejen na delovno obveznost (po delovnem koledarju) in bi delal, če ne bi bilo praznika, tak dan všteva v izračun subvencije.

Znesek subvencije se izračuna po naslednji formuli:

V primeru zaposlitve za krajši delovni čas se navedeni limit 1.024,24 eur osnovne plače sorazmerno zniža. Tako v primeru zaposlitve za polovični delovni čas limit znaša 512,12 eur.

Primer 1 – zaposlitev za polovični delovni čas

Delavec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polovični delovni čas in v pogodbi določeno plačo brez dodatkov v višini 768 eur.

Preračun plače na polni delovni čas znaša 1.536 eur, kar presega znesek minimalne plače in za tega delavca delodajalec ne more uveljavljati subvencije MP.

Primer 2 – zaposlitev za krajši delovni čas

Delavec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za skrajšani delovni čas (6 urni delovnik oz. 30 ur tedensko) in v pogodbi določeno plačo brez dodatkov v višini 768 eur.

Preračun plače na polni delovni čas znaša 1.024 eur, kar ne presega zneska minimalne plače in delodajalec za tega delavca lahko uveljavlja subvencijo MP.

50 eur * (ure rednega dela + ure praznikov) / ure polne mesečne delovne obveznosti

Primer 3 – izračun subvencije

Delavec je v januarju koristil 2 dni dopusta, 5 dni je bil na bolniški, 1 dan je bil odsoten zaradi praznika, ostale dni je opravljal delo. Opravil je tudi 6 ur nadurnega dela. Delavec ima sklenjeno pogodbo za polni delovni čas, 40 ur tedensko.

50 * (104 + 8) / 168 = 33,33 eur

Ure rednega dela so vse ure opravljene delovne ure, za katere se delavcu obračuna plača. Pri preračunu sorazmernega dela subvencije MP se upoštevajo tudi ure praznikov, ko bi delavec sicer (če ne bi bilo praznika) opravljal delo. Ne upoštevajo se morebitne nadure.

Primer 4 – izračun subvencije zaposlitev za krajši DČ

Delavec je v januarju koristil 2 dni dopusta, 5 dni je bil na bolniški, 1 dan je bil odsoten zaradi praznika, ostale dni je opravljal delo. Delavec ima sklenjeno pogodbo za skrajšan delovni čas 6 ur dnevno, pri čemer je pri delodajalcu kot polni delovni čas določen delovni čas 40 ur tedensko.

50 * (78 + 6) / 168 = 25,00 eur

Skupna odsotnost: 2 + 5 + 1 = 8 dni, Dnevi, ko je delavec opravljal delo je skupno 13 dni, pri delovni obveznosti 6 ur dnevno to znaša 78 ur.

Primer 5 – izračun subvencije neenakomeren delovni čas

Pri številu polnega sklada delovnih ur za posamezen mesec se za izračun subvencije MP upošteva razpon ur, ki upošteva zavarovalni čas 36 ur/ teden oz. zavarovalni čas 40 ur/ teden (v nadaljevanju: t.i. standardni mesečni sklad ur).

Delodajalec, ki za svoje zaposlene uporablja drugačen sklad delovnih ur, za uveljavljanje subvencije MP, le-tega preračuna z uporabo izračunanega razmerja med standardnim mesečnim skladom ur in mesečnim skladom ur, ki velja za posameznega delavca. S tako izračunanim razmerjem pomnoži efektivne delovne ure zaposlenega v tem mesecu (upoštevajo se tudi prazniki) in jih zaokroži na celo število ur.

V polje 5 izjave za subvencijo MP se v tem primeru vpiše standardni mesečni sklad ur, v polje 6 pa se vpiše podatek izračunan na način opisan v predhodnem odstavku.

Subvencijo MP se izračuna po formuli:

50 eur * korigirane redne delovne ure zaposlenega/ standardne mesečne ure zaposlenega.

Glede na veliko število kombinacij neenakomerno razporejenega delovnega časa pa so pri kontrolah oddane izjave za uveljavljanje subvencije MP vgrajene tudi tolerance (odstopanja) v primeru, ko delodajalcu programska podpora ne omogoča izračuna delovnega časa na način, kot je opisan zgoraj.

Vir: FURS