Javna razprava predloga pravilnika se je zaključila s 16. 8. 2022. Seznanili smo se s pripombami, mnenji in predlogi, jih pregledali in proučili. V razpravi smo identificirali nekaj glavnih sklopov pripomb, in sicer:

- vrednotenje prispevkov na konferencah in objavo znanstvenih člankov,

- četrti naziv višji svetnik,

- vprašanje uvrstitve vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja v plačne razrede,

- točkovanje doktorata znanosti.

Uvodoma je potrebno pojasniti, da predlog spremembe in dopolnitve Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (Uradni list RS, št. 54/02, 123/08, 44/09, 18/10, 113/20; v nadaljevanju: pravilnik) v prvi vrsti pomeni realizacijo novele 105. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21 in 207/21; v nadaljevanju: ZOFVI-N), s katero se je v sistem napredovanja v nazive vključilo tudi delovno mesto vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja v vrtcu.

Po zaključku zbiranja pripomb k predlogu sprememb pravilnika se je ministrstvo odločilo, da se s tokratno spremembo pravilnika uredijo samo tisti deli pravilnika, ki so nujni za napredovanje vzgojitelja predšolskih otrok - pomočnika vzgojitelja. Ostala vprašanja, ki so se nanašala na vrednotenja posameznih dodatnih strokovnih del ali pa ostale določbe pravilnika, pa se bo odprlo v širši razpravi v sodelovanju s širšo strokovno javnostjo.

Tematika višjega svetnika zahteva spremembo zakona, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju: ZOFVI), ki je v pristojnosti Državnega zbora. Skladno z Dogovorom z dne 8. 1. 2020, ki je bil sklenjen med ministrstvom, pristojnim za šolstvo in Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, se novi naziv prične uporabljati najkasneje v roku enega leta od začetka veljavnosti sprememb ZOFVI. Zadnjo spremembo ZOFVI je vložila skupina poslancev, ki je bila opozorjena na zavezo iz omenjenega Dogovora o zakonski vključitvi določbe o četrtem nazivu, vendar ta zadeva ni bila realizirana.

Predlogi, ki se nanašajo na ureditev plač so v pristojnosti plačne zakonodaje in ne pravilnika.

Točkovanje končanega študijskega programa za pridobitev izobrazbe tretje stopnje ali končanega študijskega programa po katerem se pridobi raven izobrazbe, ki v skladu s 15. členom ZViS-E ustreza izobrazbi tretje stopnje (8 točk) je tehnična posodobitev Pravilnika 113/20. Pravilnik je bil sprejet leta 2002 z nekaj manjšimi spremembami in dopolnitvami, predzadnja je bila sprejeta že leta 2010. V vmesnem obdobju se je oblikovala enotna struktura visokega šolstva v Evropi, kar je zahtevalo posodobljen zapis tudi v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive 113/20. Število točk, ki se je določilo za izpolnitev pogoja za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje ne pomeni razvrednotenja vseživljenjskega izobraževalnega in izpopolnjevalnega procesa strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter ne posega v možnost pridobitve najvišjega naziva, saj se za naziv svetnik zahteva nižje število točk (7 točk).

Za vsebinsko utemeljene predloge in pobude, ki so bili prejeti v javno razpravo se pojasnjuje, da bodo vključeni v uvodoma omenjeno predvideno širšo javno razpravo.