Delovanje šolskega sklada urejajo:
Šola oziroma vrtec ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno.
Zadnje spremembe 4. odstavka 135. člena ZOFVI, ki v tem delu veljajo od 13. 11. 2021, prinašajo tudi obvezen sprejem Pravil šolskega sklada, ki jih sprejme Upravni odbor sklada, v katerem zavod (šola oziroma vrtec) samostojno določa izvedbena vprašanja sklada.
S pravili se tako določi:
Pri tem je treba opozoriti, da se morajo sredstva nameniti samo za namene, kot jih določajo zadnje spremembe prvega odstavka 135. člena ZOFVI.
Naj spomnimo, da Pravil ne sprejme ravnatelj oziroma Svet zavoda (kot ostale interne akte zavoda), temveč Upravni odbor sklada.
Če ima zavod že sprejeta Pravila šolskega sklada (sklada vrtca), bo potrebna posodobitev pravil, saj je sprememba zakona prinesla spremembe tako pri namenu, kot tudi kriterijih in merilih za razdelitev finančnih sredstev sklada.
Šolski sklad upravlja upravni odbor, ki ga imenuje svet staršev. Upravni odbor (UO) ima imenovanega predsednik UO ter šest (6) članov, od katerih so najmanj trije predstavniki šole. Le-te predlaga svet šole.
135. člen ZOFVI določa, da šolski sklad pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov.
Sredstva sklada pridobiva šola na organiziran in transparenten način, in sicer:
Sredstva sklada zavoda se zbirajo iz:
Pri tem pa je na novo določeno, da je ne glede na ureditev v zakonu, ki ureja dohodnino, upravičenec do največ 0,3 % donacije posameznega rezidenta iz namenitve dela dohodnine za posamezno leto lahko tudi šolski sklad oziroma sklad vrtca, ki sredstva iz sklada namenja tudi otrokom, učencem in dijakom iz socialno manj vzpodbudnih okolij. Šolski sklad oziroma sklad vrtca je uvrščen na seznam upravičencev do donacij iz naslova dohodnine v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.
Ministrstvo, pristojno za šolstvo, ministrstvu, pristojnem za finance, enkrat letno zagotovi podatke o skladih, potrebne za namen priprave seznama upravičencev do donacij.
Šola v dopisu in na spletni strani zavoda navede, da lahko npr. starši postanejo donatorji ali podporniki šolskega sklada na naslednje načine:
Finančna uprava RS (FURS) v zvezi z organizacijo šolskih bazarjev, kjer se zbira denar za šolski sklad s prodajo izdelkov otrok, skladno s področno zakonodajo, priporoča zbiranje prostovoljnih prispevkov. V tem primeru ni treba izdati računa in ga tudi ne davčno potrditi. V nasprotnem primeru, če se za izdelke določi cena, pa je treba izdati račun.
V prvem odstavku 135. člena ZOFVI je določeno, da se iz šolskega sklada financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno.
Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) določa, da šola ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, kot je nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno, pri čemer je dodano, da se sredstva iz šolskega sklada lahko namenijo tudi za udeležbo otrok, učencev in dijakov iz socialno manj vzpodbudnih okolij na dejavnostih, ki so povezane z izvajanjem javno veljavnega programa, vendar se ne financirajo v celoti iz javnih sredstev, če se na ta način zagotavljajo enake možnosti. Upravičenci do kritja stroškov udeležbe na posameznih dejavnostih iz prejšnjega stavka so lahko tisti otroci, učenci oziroma dijaki, ki jim je priznana pravica do subvencije za malico v najvišjem deležu od cene malice ali pravica do znižanja plačila za programe vrtcev do največ tretjega dohodkovnega razreda po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Če sredstva, namenjena iz šolskega sklada, ne zadoščajo za kritje udeležbe vseh možnih upravičencev, upravni odbor šolskega sklada sredstva dodeli vsem upravičencem v enakem deležu. Izjemoma upravni odbor sredstva dodeli le enemu ali samo nekaterim možnim upravičencem, če oceni, da posebne okoliščine, ki niso bile predmet odločanja o pravici do subvencije za malico, to opravičujejo. Taka odločitev mora biti sprejeta soglasno.
Šola kot javni zavod mora svoje poslovne knjige voditi v skladu z Zakonom o računovodstvu, Pravilnikom o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Pravilnik o EKN) ter SRS (2016).
Pasivne časovne razmejitve in pravila njihovega evidentiranja so opredeljena v 31. členu Pravilnika o EKN in SRS 11. V skladu s Pravilnikom o EKN se na kontih skupine 29 izkazujejo vnaprej vračunani odhodki, kratkoročno odloženi prihodki in druge pasivne časovne razmejitve. Določeni uporabniki EKN v tej skupini izkazujejo največ 12 mesecev vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke ter kratkoročno odločene prihodke, za katerih pripoznanje še niso izpolnjeni pogoji.
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve so opredeljene v 66. členu Pravilnika o EKN. Na kontih skupine 92 izkazujejo določeni uporabniki EKN zneske prihodkov, ki se v skladu z računovodskimi standardi še ne vštevajo v prihodke. Prav tako v tej skupini kontov izkazujejo donacije, ki so jih prejeli od donatorjev za pokrivanje določenih stroškov.
Če gre za odložene prihodke oziroma donacije, ki bodo porabljene za namene javnega zavoda (pokrivanje določenih stroškov), mora zavod evidenčno knjižiti tako prejem kot tudi strošek glede na vrsto. V praksi pa je večina primerov, ko ne gre za porabo teh namenskih sredstev za namene javnega zavoda, ampak fizičnih oseb – učencev zavoda. V teh primerih ni evidenčnega knjiženja prejema sredstev in njihove porabe.
V nadaljevanju povzemamo posamezna določila SRS (2016), ki se nanašajo na pasivne časovne razmejitve:
V skladu z zgoraj navedenim mora šola poslovne dogodke ažurno evidentirati v skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti zavoda.
Sredstva šolskega sklada se morajo sprotno porabiti za namene, določene v skladu z določilom 135. člena ZOFVI, Pravil šolskega sklada, programa dela in finančnega plana Upravnega odbora šolskega sklada ter sprejetih sklepov o porabi sredstev.
Skladno z določili Pravilnika o EKN in SRS 11.2 se časovne razmejitve evidentirajo med kratkoročne in dolgoročne, odvisno od obdobja njihove uporabe. Prav tako se prejete donacije za nakup opreme knjižijo v skladu s sprejetim EKN.
Z novo opredelitvijo namena porabe sredstev šolskega sklada se spreminja tudi davčna obravnava takšnih izplačil, in sicer se ne glede na določbe 25. člena ZDoh-2 dohodnine kot dohodka v zvezi z izobraževanjem ne plača tudi od izplačila predšolskim otrokom, učencem, dijakom oziroma študentom iz šolskega sklada.
25. člen Zdoh-2 določa, da se dohodnine ne plača od:
Po »stari« ureditvi šolski skladi v osnovi niso bili namenjeni za pomoč socialno ogroženem učencem, zaradi česar izplačila iz teh skladov niso bila oproščena plačila davka.
Po mnenju Finančne uprave RS so se tako izplačila iz šolskega sklada, ne glede na to, da so bila namenjena kot pomoč socialno ogroženim učencem, štela za darila in so bila obdavčena z dohodnino po stopnji 25 odstotkov.
Zadnja novela ZOFVI-M prehodno določa, da d 1. januarja 2022 velja, da se do drugačne ureditve v Zakonu o dohodnini, ne glede na določbe 25. člena ZDoh-2, dohodnine kot dohodka v zvezi z izobraževanjem ne plača tudi od izplačila predšolskim otrokom, učencem, dijakom oziroma študentom iz šolskega sklada.
V skladu z drugim členom Zakona o sofinanciranju in dopolnitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-M) se kot prehodna določba navedeno uporablja od 1. januarja 2022 dalje.