V zvezi z uveljavitvijo aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev o odpravi
varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, ki so bili
objavljeni v Uradnem listu RS, št. 88/2021, dne 3. 6. 2021, smo pripravili pojasnilo št. 0100-
299/2021/1 z dne 4. 6. 2021 ter pojasnilo št. 0100-299/2021/5 z dne 21. 6. 2021.
V nadaljevanju vam podajamo odgovore na najpogostejša vprašanja in dileme, ki smo jih prejeli
glede povračila stroškov prevoza na delo in z dela, pri čemer opozarjamo, da Ministrstvo za javno
upravo ni pristojno za razlago kolektivnih pogodb. Za razlago kolektivnih pogodb dejavnosti
in poklicev so izključno pristojni odbori in komisije za razlago kolektivnih pogodb, pojasnila
Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana T: 01 478 16 50
Številka: 0100-299/2021/8
Datum: 30. 6. 2021
Zadeva: Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela – odgovori na
najpogostejša vprašanja in dileme
V zvezi z uveljavitvijo aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev o odpravi
varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, ki so bili
objavljeni v Uradnem listu RS, št. 88/2021, dne 3. 6. 2021, smo pripravili pojasnilo št. 0100-
299/2021/1 z dne 4. 6. 2021 ter pojasnilo št. 0100-299/2021/5 z dne 21. 6. 2021.
V nadaljevanju vam podajamo odgovore na najpogostejša vprašanja in dileme, ki smo jih prejeli
glede povračila stroškov prevoza na delo in z dela, pri čemer opozarjamo, da Ministrstvo za javno
upravo ni pristojno za razlago kolektivnih pogodb. Za razlago kolektivnih pogodb dejavnosti
in poklicev so izključno pristojni odbori in komisije za razlago kolektivnih pogodb, pojasnila
URAD PREDSEDNIKA REPUBLIKE
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
DRŽAVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE
USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE
RAČUNSKO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE
VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJE
DRŽAVNA REVIZIJSKA KOMISIJA REPUBLIKE SLOVENIJE
INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC REPUBLIKE SLOVENIJE
KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE
DRŽAVNA VOLILNA KOMISIJA
FISKALNI SVET
SODNI SVET
ZAGOVORNIK NAČELA ENAKOSTI
VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE
VRHOVNO DRŽAVNO TOŽILSTVO
DRŽAVNO ODVETNIŠTVO
OBČINE
ZDRUŽENJE OBČIN SLOVENIJE
SKUPNOST OBČIN SLOVENIJE
ZDRUŽENJE MESTNIH OBČIN SLOVENIJE
MINISTRSTVA
ORGANI V SESTAVI MINISTRSTEV
VLADNE SLUŽBE
UPRAVNE ENOTE
Ministrstva za javno upravo pa so lahko zgolj v pomoč strokovni službi in delodajalcu, ki odloča o
pravicah javnih uslužbencev.
Ministrstva prosimo, da s tem dopisom seznanite proračunske uporabnike iz vaše pristojnosti.
Prejetih vprašanj zaradi obsežnosti le-teh in zaradi preglednosti v dokumentu ne navajamo, pač
pa podajamo odgovore na prejeta vprašanja in dileme po posameznih sklopih.
Skladno z aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21) pripada
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela javnemu uslužbencu, če razdalja od naslova
njegovega stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova, s katerega se javni uslužbenec
dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, po najkrajši varni poti,
upoštevaje tudi pešpoti, znaša več kot 2 kilometra. Navedeno pomeni, da ne zadošča, da je ta
razdalja 2 kilometra, temveč mora biti ta razdalja več kot 2 kilometra.
Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21) izrecno določajo,
da se za merjenje razdalje uporablja daljinomer »Google.Zemljevidi«.
Ugotovljeno je bilo, da daljinomer »Google.Zemljevidi« zaokroži razdaljo, ki npr. znaša 2,066
metrov na 2 kilometra, zato pojasnjujemo, da je v mejnih primerih, ko daljinomer
»Google.Zemljevidi« navede, da znaša razdalja točno 2 kilometra, potrebno sešteti vse razdalje,
ki so navedene pod skupnim številom kilometrov, in ugotoviti, ali je morda razdalja dejansko večja
od 2 kilometrov. V tem primeru je javni uslužbenec upravičen do povračila stroškov prevoza na
delo in z dela.
(Uradni list RS št. 88/21):
Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, tj.:
- Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji,
- Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi,
- Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije,
- Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji,
- Aneks h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost,
- Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji,
- Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji,
so bili dne 3. 6. 2021 objavljeni v Uradnem listu RS, št. 88/2021 in so bili sklenjeni za realizacijo
Dogovora o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih
uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni
dopust za leto 2021.
Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21) veljajo od 4. 6.
2021, uporabljajo pa se za obračun stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov za mesec junij
2021. Navedeno pomeni, da se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo javnim uslužbencem v
skladu z navedenimi aneksi povrnejo že od 1. 6. 2021 dalje.
Obračunavanje stroškov prevoza na delo in z dela po prejšnji ureditvi se je tako zaključilo z dnem
31. 5. 2021, od 1. 6. 2021 dalje pa se stroški prevoza na delo in z dela obračunavajo v skladu z
3
novo ureditvijo, ki je urejena v aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list
RS št. 88/21).
Za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se za razdaljo od naslova stalnega ali začasnega
bivališča oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela,
do naslova v kraju opravljanja dela javnemu uslužbencu po najkrajši varni poti prizna kilometrina
v višini 10 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za vsak polni kilometer
razdalje, vendar ne manj kot 30 evrov. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se javnemu
uslužbencu povrne glede na število prihodov na delo in odhodov z dela.
Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21) prinašajo
spremembo od dosedanjega načina povračila stroškov prevoza na delo in z dela, kjer so bili javni
uslužbenci primarno upravičeni do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v obliki stroškov
javnega prevoza. Aneksi namreč sedaj določajo, da so javni uslužbenci od 1. 6. 2021 dalje
primarno upravičeni do stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine.
Navedeno pomeni, da bo javni uslužbenec vselej prejel povračilo stroškov prevoza na delo in z
dela v obliki kilometrine, razen izjemoma, tj. če bo delodajalcu predložil potrdilo o nakupu imenske
mesečne vozovnice za javni potniški promet. V tem primeru se mu bodo stroški prevoza na delo
in z dela za mesec, za katerega bo predložil potrdilo o nakupu imenske mesečne vozovnice za
javni potniški promet, povrnili v višini cene imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet.
Ob tem pojasnjujemo, da lahko javni uslužbenci dejansko prihajajo na delo in odhajajo z dela po
poteh, ki jih izberejo sami, s prevoznimi sredstvi, ki jih izberejo sami (npr. avtobus, vlak, skiro,
kolo, taksi, peš itd.), saj jim delodajalec ne more in ne sme določati načina prihoda in odhoda z
dela, prav tako ne prevoznega sredstva. Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev
(Uradni list RS št. 88/21) namreč zgolj določajo podlago za obračun in izplačilo stroškov prevoza
na delo in z dela, kar pa ne pomeni, da mora javni uslužbenec na delo in z dela prihajati na način
kot so mu povrnjeni stroški prevoza na delo in z dela.
V skladu z Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21) je kraj,
iz katerega se javnemu uslužbencu povrnejo stroški prevoza na delo in z dela, naslov v kraju
stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslov v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko
vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu.
Navedeno pomeni, da je javni uslužbenec od naslova v kraju, iz katerega se dejansko vozi na
delo in z dela in ta naslov ni stalno ali začasno bivališče javnega uslužbenca, do naslova, kjer
opravlja delo, upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela le, če je naslov, s
katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, bližji delovnemu mestu.
Javni uslužbenec, ki ima npr. stalno prebivališče v Murski Soboti, začasno prebivališče v Ljubljani,
dejansko pa živi na naslovu stalnega prebivališča v Murski Soboti in se vozi na delo z naslova
stalnega prebivališča v Murski Soboti ter se na ta naslov z dela tudi vrača ter odda izjavo za
prevoz na delo iz stalnega prebivališča v Murski Soboti, je upravičen do povračila stroškov
prevoza na delo in z dela od naslova v kraju stalnega prebivališča v Murski Soboti do naslova,
kjer opravlja delo. V konkretnem primeru ima javni uslužbenec namreč v Murski Soboti stalno
prebivališče in ne le naslov, iz katerega se dejansko vozi na delo in z dela.
Ko pa ima javni uslužbenec stalno prebivališče v Brežicah, kjer pa ne živi in se s tega naslova ne
vozi na delo in vrača z dela, začasno prebivališče pa ima na Hrvaškem in se tudi iz začasnega
naslova na Hrvaškem dejansko vozi na delo ter se na ta naslov tudi vrača z dela ter odda izjavo,
s katero uveljavlja povračilo stroškov na delo in z dela iz začasnega naslova na Hrvaškem, pa je
javni uslužbenec upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela od naslova v kraju
začasnega prebivališča na Hrvaškem do naslova, kjer opravlja delo. V konkretnem primeru ima
javni uslužbenec namreč na Hrvaškem začasno prebivališče in ne le naslov, iz katerega se
dejansko vozi na delo in z dela.
Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21) določajo, da se
za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela za razdaljo od naslova stalnega ali začasnega
bivališča oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela,
če je ta bližji delovnemu mestu, do naslova v kraju opravljanja dela javnemu uslužbencu po
najkrajši varni poti prizna kilometrina v višini 10 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95
oktanov za vsak polni kilometer razdalje, vendar ne manj kot 30 evrov. Povračilo stroškov prevoza
na delo in z dela iz prejšnjega stavka se javnemu uslužbencu povrne glede na število prihodov
na delo in odhodov z dela.
Navedeno pomeni, da je javni uslužbenec, ki bi mu za polno mesečno prisotnost na delu
pripadalo povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine v znesku, ki je nižji od
30 evrov, v skladu z navedenimi aneksi, dejansko upravičen do povračila stroškov prevoza na
delo in z dela v obliki kilometrine v znesku 30 evrov. Če bi bil torej javni uslužbenec ob polni
mesečni prisotnosti upravičen npr. do 12 evrov, se mu povrnejo stroški prevoza na delo in z dela
v višini 30 evrov.
Pavšal namreč pomeni »znesek, ki se določi kot približna vrednost za plačilo česa, povprečnina«,
zaradi česar noben javni uslužbenec ob polni mesečni prisotnosti na delu ne sme prejeti manj
kot 30 evrov. Če pa javni uslužbenec ne dopolni polne mesečne prisotnosti zaradi odsotnosti, pa
je znesek povračila stroškov prevoza na delo in z dela nižji od 30 evrov.
Iz navedenega torej izhaja, da se na mesečni ravni ugotavlja, ali javnemu uslužbencu pripada
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine ali povračilo stroškov prevoza na
delo in z dela v višini 30 eur, če je to za javnega uslužbenca ugodneje.
Polna mesečna prisotnost pa je različna za javne uslužbence, ki delajo v enakomerno
razporejenem delovnem času in za javne uslužbence, ki delajo v neenakomerno razporejenem
delovnem času ali je njihov delovni čas začasno prerazporejen. Kot polna mesečna prisotnost se
pri javnih uslužbencih, ki delajo v neenakomerno razporejenem delovnem času ali pa je njihov
delovni čas začasno prerazporejen, upoštevajo dnevi, ko je moral javni uslužbenec z razporedom
dela priti na delo. Tako je polna mesečna prisotnost pri teh javnih uslužbencih lahko tudi 23, 24
ali celo več dni za posamezni mesec. Polna mesečna prisotnost na delu v smislu povrnitve
stroškov prevoza na delo in z dela torej pomeni število prihodov na delo v posameznem mesecu
brez morebitnih odsotnosti z dela. Javni uslužbenci, ki delajo od doma, niso upravičeni do
povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela, kljub polni mesečni prisotnosti na delu, izjema so le
dnevi, ko le-ti delo opravljajo na sedežu delodajalca ali v kraju, ki je s pogodbo o zaposlitvi določen
kot kraj opravljanja dela (pa to ni dom).
Za obračun kilometrine za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se za podatek o ceni
neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov uporabi najvišjo ceno bencina, ki je bila
poročana Evropski komisiji, za pretekli mesec, ki jo za vsak mesec posebej sporoči ministrstvo,
pristojno za energijo, ministrstvu, pristojnemu za javno upravo, ki jo objavi na svoji spletni strani.
Ceno se uporablja od prvega dne v mesecu, v katerem je bil podatek objavljen na spletni strani
ministrstva, pristojnega za javno upravo. Podatek o ceni neosvinčenega motornega bencina – 95
oktanov je objavljen na spletni strani https://www.gov.si/teme/povracila-stroskov-in-drugi-osebniprejemki/.
Za obračun kilometrine za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 10% od cene
neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov (npr. 1,20154 €/liter) se znesek zaokroži na dve
decimalki (tj. 0,12).
Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21) določajo, da se
določitev razdalje od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova v kraju, iz
katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu, do
naslova v kraju opravljanja dela, javnemu uslužbencu veže na polni kilometer. Skladno z
navedenimi aneksi se ugotavlja razdalja od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma
naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, če je ta bližji delovnemu mestu,
do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, po najkrajši varni poti.
Na mesečni ravni se torej ugotavlja, ali javnemu uslužbencu pripada povračilo stroškov prevoza
na delo in z dela v obliki kilometrine ali povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 30
eur, če je to za javnega uslužbenca ugodneje.
Pri izračunu razdalje se vedno upoštevata razdalja od naslova bivališča (stalnega ali začasnega) oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu, do naslova v kraju opravljanja dela kot tudi razdalja v obratni smeri od naslova v kraju opravljanja dela do naslova bivališča (stalnega ali začasnega) oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu. Upoštevata se torej razdalji v obe smeri in ne le v eno smer kot pri upravičenosti do povračila stroškov prevoza na delo in z dela.
Navedeno razdaljo od naslova bivališča (stalnega ali začasnega) oziroma naslova v kraju, iz
katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu, do
naslova v kraju opravljanja dela pomnožimo z 2, v primeru, ko sta razdalji v eno in drugo smer enaki. V primeru, ko sta razdalji v eno in drugo smer različni, pa razdalji seštejemo.
Javni uslužbenci imajo lahko delovni čas enakomerno, neenakomerno razporejen ali začasno
prerazporejen. Navedeno pomeni, da je lahko njihova polna mesečna prisotnost na delu v
različnih mesecih različna. Pri javnih uslužbencih, katerih delovni čas je neenakomerno
razporejen ali začasno prerazporejen je lahko polna mesečna prisotnost na delu višja ali nižja
od polne mesečne prisotnosti na delu javnih uslužbencev, ki imajo enakomerno razporejen
delovni čas. Pri tem pa je treba od polne mesečne prisotnosti na delu ločiti večkratni prihod na
delo v istem dnevu (več v nadaljevanju). V primeru, da javni uslužbenec delo opravlja na praznik
ali na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, se ta dan šteje kot prisotnost na delu
in ga je treba upoštevati pri končnem številu dni mesečne prisotnosti na delu.
Primer izračuna razdalje (števila kilometrov) za javnega uslužbenca, ki je od naslova stalnega ali
začasnega bivališča oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na
delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu, do naslova v kraju opravljanja dela, oddaljen 3,2
kilometra, enako dolga pa je tudi razdalja v obratni smeri, pri čemer je javni uslužbenec prisoten na delu celoten mesec junij (21 delovnih dni):
Razdalja se določi tako, da se 3,2 kilometra, tj. razdalja od naslova stalnega ali začasnega
bivališča oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela,
do naslova v kraju opravljanja dela, če je ta bližji delovnemu mestu, pomnoži z 2 (tj. kilometri za
prihod in odhod) in nato pomnoži še z 21 (število njegovih delovnih dni v mesecu juniju). Zmnožek
znaša 134,4 kilometrov. Za izračun kilometrine se skladno z določbo navedenih aneksov
upoštevajo polni kilometri, kar v konkretnem primeru znaša 134 kilometrov (3,2 km x 2 x 21 =
134,4 km; polni kilometer: 134 km).
Primer izračuna razdalje (števila kilometrov) za javnega uslužbenca, katerega naslov stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslov v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu, je do naslova v kraju opravljanja dela, oddaljen 3,2 kilometra, razdalja od naslova v kraju opravljanja dela do naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu, pa znaša 3,5 kilometra, pri čemer je javni uslužbenec prisoten na delu celoten mesec junij (21 delovnih dni):
Razdalja se določi tako, da se razdalji 3,2 kilometra, tj. razdalja od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu, do naslova v kraju opravljanja dela, in razdalja 3,5 kilometra, tj. razdalja od naslova v kraju opravljanja dela do naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu, seštejeta in se nato vsota 6,7 kilometra (tj. 3,2 kilometra + 3,5 kilometra = 6, 7 kilometra) pomnoži še z 21 (število njegovih delovnih dni v mesecu juniju). Zmnožek znaša 140,7 kilometra. Za izračun kilometrine se skladno z določbo navedenih aneksov upoštevajo polni kilometri, kar v konkretnem primeru znaša 140 kilometrov ((3,2 km + 3,5 km) x 21 = 140,7 km; polni kilometer: 140 km).
V primeru, da je število delovnih dni javnega uslužbenca v mesecu juniju npr. 23, se namesto z 21, pomnoži s 23, pri čemer razdalja oz. število kilometrov, znaša 147,2, če je razdalja v obe smeri enaka, kar pomeni, da znaša polni kilometer 147 km. Če sta razdalji v obe smeri različni, npr. 3,2 kilometrov in 3,5 kilometrov, pa znaša v tem primeru razdalja oz. število kilometrov 154,1 km, kar pomeni, da znaša polni kilometer 154 km.
Na polni kilometer se torej zaokroži šele na koncu, tj. na mesečni ravni (s 147,2 km na 147 km oziroma s 154,1 km na 154 km) in ne že na dnevni ravni (npr. s 3,2 km ali 6,4 km na 3 km ali na 6 km). Polni kilometer je v konkretnem primeru 147 km oziroma 154 km, v primeru npr. 39,7 km pa 39 km.
Tudi v primeru, ko javni uslužbenec delo opravlja pri različnih delodajalcih (financerjih) se pri
vsakem izmed njih posebej na polni kilometer zaokroži šele na koncu, tj. na mesečni ravni, pri
čemer se v primeru pavšala 30 evrov, upošteva pri vsakem izmed njih ustrezni sorazmerni del.
Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev določajo, da se za povračilo stroškov
prevoza na delo in z dela za razdaljo od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova
v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, do naslova v kraju
opravljanja dela javnemu uslužbencu po najkrajši varni poti prizna kilometrina v višini 10 % cene
neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za vsak polni kilometer razdalje, vendar ne manj
kot 30 evrov. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se javnemu uslužbencu povrne glede
na število prihodov na delo in odhodov z dela.
Glede na to, da aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev določajo, da se javnemu
uslužbencu stroški prevoza na delo in z dela povrnejo glede na število prihodov na delo in
odhodov z dela, pa se javnemu uslužbencu v primeru, ko ni prisoten na delu cel mesec,
povrne povračilo stroškov prevoza na delo in z dela zgolj za tiste dni, ko je bil prisoten na
delu.
Če je javni uslužbenec na mesečni ravni upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z
dela v obliki kilometrine (ker ta znaša več kot 30 eur), potem v primeru, ko ni prisoten na delu
celoten mesec, prejme povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine le za tiste
dni, ko je prisoten na delu (če je prisoten na delu 8 dni prejme povračilo stroškov prevoza na
delo in z dela v obliki kilometrine za teh 8 dni).
Če je bilo na mesečni ravni ugotovljeno, da je za javnega uslužbenca ugodnejše povračilo
stroškov prevoza na delo in z dela v višini 30 eur, potem mu v primeru, ko ni prisoten na delu
celoten mesec, pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela glede na število prihodov
na delo in z dela.
a) Če je javni uslužbenec upravičen do povračila kilometrine, višje od 30 evrov:
Če je javni uslužbenec na mesečni ravni upravičen do povračila stroškov prevoza na delov in z
dela v obliki kilometrine (ker ta znaša več kot 30 eur), potem v primeru, ko ni prisoten na delu
celoten mesec, prejme povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine le za tiste
dni, ko je prisoten na delu (če je npr. prisoten na delu 10 dni, prejme povračilo stroškov prevoza
na delo in z dela v obliki kilometrine za teh 10 dni).
Javnemu uslužbencu, ki ima enakomerno razporejen delovni čas in je bil npr. v mesecu
juniju 2021 prisoten na delu:
- 17 dni, se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela povrne tako, da se znesek 150 eur (tj.
znesek kilometrine, ki bi jo javni uslužbence prejel za polno mesečno prisotnost na delu) deli z
21 (število delovnih dni v juniju) in pomnoži z 17 (število delovnih dni javnega uslužbenca v
mesecu juniju), kar pomeni, da mu pripada povračilo stroškov na delo in z dela v višini 121,43
eur,
- 10 dni, se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela povrne tako, da se znesek 200 eur (tj.
znesek kilometrine, ki bi jo javni uslužbence prejel za polno mesečno prisotnost na delu) deli z
21 (število delovnih dni v juniju) in pomnoži z 10 (število delovnih dni javnega uslužbenca v
mesecu juniju), kar pomeni, da mu pripada povračilo stroškov na delo in z dela v višini 95,2 eur.
Če ima javni uslužbenec neenakomerno ali začasno prerazporejen delovni čas ter se
število njegovih delovnih dni v juniju razlikuje od 21, pa je le-ta upravičen za npr.:
- 17 dni, se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela povrne tako, da se znesek 230 eur (tj.
znesek kilometrine, ki bi jo javni uslužbence prejel za polno mesečno prisotnost na delu) deli z
23 (število njegovih delovnih dni v juniju, ki bi jih moral opraviti) in pomnoži z 17 (število delovnih
dni javnega uslužbenca v mesecu juniju, ki jih je le-ta dejansko opravil), kar pomeni, da mu
pripada povračilo stroškov na delo in z dela v višini 170 eur,
- 10 dni, se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela povrne tako, da se znesek 180 eur (tj.
znesek kilometrine, ki bi jo javni uslužbence prejel za polno mesečno prisotnost na delu) deli z
22 (število njegovih delovnih dni v juniju, ki bi jih moral opraviti) in pomnoži z 10 (število delovnih
dni javnega uslužbenca v mesecu juniju, ki jih je le-ta dejansko opravil), kar pomeni, da mu
pripada povračilo stroškov na delo in z dela v višini 81,82 eur.
b) Če je javni uslužbenec upravičen do povračila pavšala v znesku 30 evrov:
Javnemu uslužbencu, ki ima enakomerno razporejen delovni čas in je bil npr. v mesecu
juniju 2021 prisoten na delu:
- 17 dni, se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela povrne tako, da se znesek 30 eur deli z
21 (število delovnih dni v juniju) in pomnoži z 17 (število delovnih dni javnega uslužbenca v
mesecu juniju), kar pomeni, da mu pripada povračilo stroškov na delo in z dela v višini 24,29
eur,
- 10 dni, se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela povrne tako, da se znesek 30 eur deli z
21 (število delovnih dni v juniju) in pomnoži z 10 (število delovnih dni javnega uslužbenca v
mesecu juniju), kar pomeni, da mu pripada povračilo stroškov na delo in z dela v višini 14,29
eur,
- 8 dni, se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela povrne tako, da se znesek 30 eur deli z
21 (število delovnih dni v juniju) in pomnoži z 8 (število delovnih dni javnega uslužbenca v
mesecu juniju), kar pomeni, da mu pripada povračilo stroškov na delo in z dela v višini 11,43
eur,
- 3 dni, se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela povrne tako, da se znesek 30 eur deli z
21 (število delovnih dni v juniju) in pomnoži z 3 (število delovnih dni javnega uslužbenca v
mesecu juniju), kar pomeni, da mu pripada povračilo stroškov na delo in z dela v višini 4,23 eur.
Če ima javni uslužbenec neenakomerno ali začasno prerazporejen delovni čas ter se
število njegovih delovnih dni v juniju razlikuje od 21, pa je le-ta upravičen za npr.:
- 17 dni, se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela povrne tako, da se znesek 30 eur deli z
23 (število njegovih delovnih dni v juniju, ki bi jih moral opraviti) in pomnoži z 17 (število delovnih
dni javnega uslužbenca v mesecu juniju, ki jih je le-ta dejansko opravil), kar pomeni, da mu
pripada povračilo stroškov na delo in z dela v višini 22,17 eur,
- 10 dni, se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela povrne tako, da se znesek 30 eur deli z
22 (število njegovih delovnih dni v juniju, ki bi jih moral opraviti) in pomnoži z 10 (število delovnih
dni javnega uslužbenca v mesecu juniju, ki jih je le-ta dejansko opravil), kar pomeni, da mu
pripada povračilo stroškov na delo in z dela v višini 13,64 eur,
- 8 dni, se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela povrne tako, da se znesek 30 eur deli z
24 (število njegovih delovnih dni v juniju, ki bi jih moral opraviti) in pomnoži z 8 (število delovnih
dni javnega uslužbenca v mesecu juniju, ki jih je le-ta dejansko opravil), kar pomeni, da mu
pripada povračilo stroškov na delo in z dela v višini 10 eur,
- 3 dni, se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela povrne tako, da se znesek 30 eur deli z
16 (število njegovih delovnih dni v juniju, ki bi jih moral opraviti) in pomnoži z 3 (število delovnih
dni javnega uslužbenca v mesecu juniju, ki jih je le-ta dejansko opravil), kar pomeni, da mu
pripada povračilo stroškov na delo in z dela v višini 5,63 eur.
Pri ugotavljanju razdalje za povračilo kilometrine se upošteva varna pot. Varna pot je tista pot, ki
je urejena, redno vzdrževana in prevozna skozi vse leto. Med varne poti praviloma ne spadajo
gozdne ceste, vinske ceste, makadamske ceste, poti, ki vodijo čez travnike in njive, pešpoti,
neprevozne in druge neprimerne poti, ki so kot take določene v skladu s kriteriji pristojnega
organa oziroma so kot takšne nedvoumno izkazane s strani delavca. Pri izračunu se ne
upošteva poti, ki vodijo preko drugih držav, razen kadar gre za prevoz na delovno mesto
v tujino, ali če javni uslužbenec to sam zahteva. Kadar ima javni uslužbenec možnost prevoza
po avtocesti, lahko za izračun najkrajše varne poti v digitalnem merilniku razdalje »Google
Zemljevidi« označi prevoz po avtocesti.
V primeru, ko ima javni uslužbenec na voljo do kraja opravljanja dela tako pot po avtocesti kot
tudi po drugi cesti (npr. regionalni ali lokalni cesti) in so ceste varne, se za izračun poti upošteva
najkrajša pot. Če pot po npr. regionalni ali lokalni cesti ni varna, potem se upošteva pot po
avtocesti. Javni uslužbenec lahko z ustreznimi dokazili delodajalcu dokaže tudi, da neka pot ni
varna, da je ni mogoče uporabljati vsak dan, da npr. ni primerna za vsakodnevno vožnjo, da cesta
v določenih letnih časih (npr. pozimi ali spomladi itd.) ni prevozna in/ali prehodna (npr. se pozimi
ne pluži, ob nalivih je teren ceste razmočen itd.) ali da cesta določeno obdobje ni prevozna zaradi
ovir (npr. mora biti sanirana zaradi plazu, ovir itd.). Takšna potrdila, ki jih lahko predloži javni
uslužbenec, so npr. potrdilo upravljalca določenega odseka ceste, potrdilo vzdrževalca
določenega odseka ceste, potrdilo občine, na območju katere se nahaja cesta, potrdilo Direkcije
za ceste (če gre za državno cesto) itd., če je iz njih mogoče razbrati dejansko stanje glede
uporabnosti ceste na določenem odseku vsak dan ali v določenem časovnem obdobju, dejansko
stanje glede stanja ceste, razmer na njej, itd. Navedena potrdila pa lahko pridobi v procesu
preverjanja izjave za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela tudi delodajalec sam. Skrajna
možnost preverjanja navedenih dejstev v izjavi, ki nastopi šele takrat, ko niti z ustreznimi potrdili
ni mogoče popolnoma ugotoviti dejanskega stanja, pa je terenski ogled določene relacije, poti,
ceste.
Glede pešpoti, ki jo poda daljinomer »Google Zemljevidi« za upravičenost do povračila stroškov
prevoza na delo in z dela, pojasnjujemo, da se le-ta šteje kot možna in varna, razen če javni
uslužbenec z ustreznimi dokazili dokaže drugače.
V primeru, ko prihaja do različnega števila kilometrov pri določitvi razdalje od naslova bivališča
(stalnega ali začasnega) oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi
na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu, do naslova v kraju opravljanja dela, če se v
daljinomeru »Google Zemljevidi« označi samo naslov v kraju, kjer javni uslužbenec opravlja delo,
oziroma če se označi poleg naslova v kraju, kjer javni uslužbenec opravlja delo, še delodajalca,
predlagamo, da se označi (vnese) tako naslov v kraju, kjer javni uslužbenec opravlja delo, kot
tudi delodajalca, in se to upošteva pri določitvi števila kilometrov na navedeni razdalji.
V skladu z Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21) se
javnemu uslužbencu, ki delodajalcu predloži potrdilo o nakupu imenske mesečne vozovnice za
javni potniški promet, stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini cene imenske mesečne
vozovnice za javni potniški promet. Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev torej
določajo, da lahko javni uslužbenec predloži le potrdilo o nakupu imenske mesečne vozovnice
za javni potniški promet, ne pa tudi dnevnih, polletnih ali letnih imenskih vozovnic za javni potniški
promet. Glede na to, da gre za nakup imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet, je
treba navedeno potrdilo predložiti vsak mesec.
Po nam razpoložljivih informacijah, pridobljenih pri Ljubljanskem potniškem prometu
pojasnjujemo, da sta v primeru nakupa terminske (mesečne) vozovnice, na le-tej poleg vseh
ostalih podatkov (št. kartice), navedena tudi ime in priimek imetnika le-te. Na prodajnih mestih je
možno prejeti račun oziroma potrdilo o nakupu, na katerem je poleg številke kartice naveden tudi
imetnik kartice (ime in priimek). Navedeno velja tudi za javne uslužbence, ki so mesečno
(terminsko) vozovnico za mesec junij 2021 kupili pred uveljavitvijo aneksov h kolektivnim
pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21). V primeru, ko imetnik naloži znesek
mesečne vozovnice na navedeno kartico na Urbanomatu, pa mu le-ta izda račun, na katerem ni
imena in priimka, navedena pa je številka kartice. Ob preložitvi računa o naložitvi zneska
mesečne vozovnice in hkratni predložitvi fotokopije vozovnice, na kateri je navedena številka
kartice in ime ter priimek imetnika kartice, menimo, da je tudi to mogoče šteti kot potrdilo o nakupu
imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet.
Pogoj za upravičenost do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini cene imenske
mesečne vozovnice za javni potniški promet je predložitev potrdila o nakupu imenske mesečne
vozovnice za javni potniški promet, ne glede na dejansko število dni prisotnosti na delu v
posameznem mesecu.
Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21) kombinacije
kilometrine in javnega prevoza ne določajo. Tako ni mogoče obračunavati in povrniti stroškov
prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine do javnega prevoza, nato pa kilometrino.
Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21) določajo, da se
razdalje za upravičenost do povračila stroškov prevoza na delo in z dela in za povračilo
kilometrine določijo na podlagi daljinomera »Google Zemljevidi«.
Predlagamo, da zaradi lažjega preverjanja izjav za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
in v izogib različnim podatkom o številu kilometrov javni uslužbenci k svoji izjavi za povračilo
stroškov prevoza na delo in z dela, ob podaji le-te, priložijo tudi izsek daljinomera »Google
Zemljevidi« oz. »google.maps«, na podlagi katerega so ugotavljali razdaljo od naslova bivališča
oziroma od naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, če je ta bližji
delovnemu mestu, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, ki so jo navedli v svoji izjavi
za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Pri tem naj predložijo tako izsek daljinomera
»Google Zemljevidi« za razdaljo od naslova bivališča oziroma od naslova, s katerega se javni
uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, ki upošteva
avtocesto, kakor izsek daljinomera »Google Zemljevidi« za isto razdalje od naslova bivališča
oziroma od naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni
uslužbenec opravlja delo, kjer pa javni uslužbenci označijo »Izogni se avtoceste«. Na ta način bo
delodajalec na podlagi predloženih izsekov daljinomera »Google Zemljevidi« lažje in hitreje
preveril, katera pot oz. razdalja od naslova bivališča oziroma od naslova, s katerega se javni
uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, je najkrajša
varna pot. Hkrati pa bodo na ta način v konkretnem primeru upoštevani isti podatki daljinomera
»Google Zemljevidi«.
Javni uslužbenci naj priložijo k izjavi tudi izsek daljinomera »Google Zemljevidi« oz. »google.maps«, na podlagi katerega so ugotavljali razdaljo od naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo do naslova bivališča (stalnega ali začasnega) oziroma do naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, če je ta bližji delovnemu mestu.
Javni uslužbenec lahko z ustreznimi dokazili delodajalcu dokaže tudi, da neka pot ni varna, da je
ni mogoče uporabljati vsak dan, da npr. ni primerna za vsakodnevno vožnjo, da cesta v določenih
letnih časih (npr. pozimi ali spomladi itd.) ni prevozna in/ali prehodna (npr. se pozimi ne pluži, ob
nalivih je teren ceste razmočen itd.) ali da cesta določeno obdobje ni prevozna zaradi ovir (npr.
mora biti sanirana zaradi plazu, ovir itd.). Takšna potrdila, ki jih lahko predloži javni uslužbenec,
so npr. potrdilo upravljalca določenega odseka ceste, potrdilo vzdrževalca določenega odseka
ceste, potrdilo občine, na območju katere se nahaja cesta, potrdilo Direkcije za ceste (če gre za
državno cesto) itd., če je iz njih mogoče razbrati dejansko stanje glede uporabnosti ceste na
določenem odseku vsak dan ali v določenem časovnem obdobju, dejansko stanje glede stanja
ceste, razmer na njej, itd. Navedena potrdila pa lahko pridobi v procesu preverjanja izjave za
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela tudi delodajalec sam. Skrajna možnost preverjanja
navedenih dejstev v izjavi, ki nastopi šele takrat, ko niti z ustreznimi potrdili ni mogoče popolnoma
ugotoviti dejanskega stanja, pa je terenski ogled določene relacije, poti, ceste.
Po ugotovitvi dejanskega stanja predlagamo enako kot ob podaji prve izjave, da zaradi lažjega
preverjanja izjav za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela javni uslužbenci k svoji izjavi za
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, ob podaji le-te, priložijo tudi izsek daljinomera
»Google Zemljevidi« oz. »google.maps«, na podlagi katerega so ugotavljali razdaljo od naslova
bivališča oziroma od naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova,
kjer javni uslužbenec opravlja delo, ki so jo navedli v svoji izjavi za povračilo stroškov prevoza na
delo in z dela. Pri tem naj predložijo tako izsek daljinomera »Google Zemljevidi« za razdaljo od
naslova bivališča oziroma od naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, do
naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, ki upošteva avtocesto, kakor izsek daljinomera
»Google Zemljevidi« za isto razdalje od naslova bivališča oziroma od naslova, s katerega se javni
uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, kjer pa javni
uslužbenci označijo »Izogni se avtoceste«.
Prav tako naj priložijo k izjavi tudi izsek daljinomera »Google Zemljevidi« oz. »google.maps«, na podlagi katerega so ugotavljali razdaljo od naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo do naslova bivališča (stalnega ali začasnega) oziroma do naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, če je ta bližji delovnemu mestu. Na ta način bo delodajalec na podlagi predloženih izsekov daljinomera »Google Zemljevidi« in relevantnih potrdil lažje in hitreje preveril, ali je javni uslužbenec upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela (vstopni pogoj), kakor tudi, katera pot oz. razdalja od naslova bivališča (stalnega ali začasnega) oziroma od naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, ter od naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo do naslova bivališča (stalnega ali začasnega) oziroma do naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, če je ta bližji delovnemu mestu, je najkrajša varna pot.
V primeru začasnega zaprtja cest ali začasnega dela na cesti itd. mora javni uslužbenec podati za čas začasnega zaprtja cest ali začasnega dela na cesti novo izjavo.
Če mora javni uslužbenec zaradi potreb delovnega procesa, izrednega dogodka oziroma zaradi
dela zunaj redno predvidenega razporeda priti na delo večkrat, kot je število delovnih dni, se mu
za te prihode in odhode povrne stroške prevoza na delo in z dela, ne glede na omejitev višine
povračila stroškov prevoza na delo in z dela določeno z višino minimalne plače za mesečno
delovno obveznost.
V tem primeru se število prihodov poveča tako, da se šteje vsak prihod na delo, ki se nato
pomnoži krat 2, kar pomeni v primeru pavšala 30 evrov:
30 evrov / polna mesečna delovna obveza (prisotnost) posameznega javnega uslužbenca
x število prihodov
V primeru, ko je kilometrina višja od 30 evrov, pa to pomeni naslednje:
Kilometrina / polna mesečna delovna obveza (prisotnost) posameznega javnega
uslužbenca x število prihodov
Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21) določajo, da če
je organiziran ali zagotovljen brezplačni prevoz, oziroma če delodajalec zagotovi brezplačni
prevoz na delo in z dela, javnemu uslužbencu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne
pripada. Ob tem pojasnjujemo, da se aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev ne
nanašajo na javni prevoz, razen izjemoma glede imenske mesečne vozovnice. Dejstvo, da je v
nekaterih občinah zagotovljen brezplačni javni prevoz ne vpliva na povračilo stroškov prevoza na
delo in z dela, razen v primeru, ko je imenska mesečna vozovnica, za katero je javni uslužbenec
predložil dokazilo o (subvencioniranem) nakupu, subvencionirana ali celo brezplačna. Če pa
delodajalec zagotovi brezplačni prevoz na javne uslužbence ali skupino javnih uslužbencev, pa
le-ti niso upravičeni do povračila stroškov prevoza na delo in z dela.
Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21) določajo, da se
javnemu uslužbencu, če opravlja delo v več krajih, za razdaljo med temi kraji prizna kilometrino
v višini 10 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.
Ob tem pojasnjujemo razliko med opravljanjem dela v več krajih in službeno potjo:
Če imajo javni uslužbenci v svojih pogodbah o zaposlitvi zapisano, da delo opravljajo na sedežu
oziroma v drugih prostorih delodajalca ter na krajih, kjer delodajalec opravlja svojo dejavnost,
potem se opravljanje dela na sedežu, drugih prostorih delodajalca in na krajih, kjer delodajalec
opravlja svojo dejavnost, ne šteje za službeno pot. Za službeno pot oziroma potovanje se namreč
šteje potovanje, na katero je napoten javni uslužbenec s potnim nalogom, da opravi določeno
nalogo izven kraja, v katerem v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravlja delo.
Glede na navedeno, so javni uslužbenci, kadar pridejo v službo (od doma) ne na sedež
delodajalca, ampak v drugih prostor delodajalca ali na kraje, kjer delodajalec opravlja svojo
dejavnost, upravičeni do povračila stroškov prevoza na delo in z dela tudi do naslova drugih
prostorov delodajalca ali krajev, kjer delodajalec opravlja svojo dejavnost. V izjavi, ki jo bodo javni
uslužbenci priložili po sprejetju aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnostim in poklicev (Uradni
list RS št. 88/21), naj bodo zato navedeni tudi naslov drugih prostorov delodajalca ali krajev, kjer
delodajalec opravlja svojo dejavnost, v katerih javni uslužbenci v skladu s pogodbo o zaposlitvi in
navodili delodajalca opravljajo delo.
Glede na to, da se pot, ki jo javni uslužbenci opravijo do drugih prostorov delodajalca ali do krajev,
kjer delodajalec opravlja svojo dejavnost, ne šteje za službeno pot, so tako vsi javni uslužbenci,
ki delo opravljajo na več lokacijah delodajalca (npr. na različnih enotah delodajalca po Sloveniji,
na podružničnih šolah itd.) in imajo vse kraje enot, podružničnih šol itd. navedene kot kraj
opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi, upravičeni do povračila kilometrine v višini 10 % cene
neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.
Tudi v primeru, ko javni uslužbenec delo opravlja na več različnih krajih pri istem delodajalcu, se
na polni kilometer zaokroži šele na koncu, tj. na mesečni ravni, pri čemer se v primeru odsotnosti
upošteva sorazmerni del kot je bilo pojasnjeno pod točko 8.
Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21) določajo, da javni
uslužbenec poda pisno izjavo za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela glede na razdaljo,
od koder se vozi na delo in z dela, pri čemer Izjava vključuje naslednje podatke:
DA – dokazilo o nakupu.
Vsako spremembo podatkov glede naslova stalnega bivališča, naslova začasnega bivališča,
kraja/ev (naslova/ov), od koder se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, ter glede uveljavljanja
imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet, mora javni uslužbenec v osmih dneh
sporočiti pristojni službi delodajalca.
Glede na to, da navedeni aneksi spreminjajo do 31. 5. 2021 veljavno ureditev povračila stroškov
prevoza na delo in z dela, pri čemer se med drugim spreminja sam koncept primarnega povračila
stroškov prevoza na delo in z dela z javnega prevoza na kilometrino, kakor tudi daljinomer, s
katerim se določijo razdalje za upravičenost do povračila stroškov prevoza na delo in z dela in za
povračilo kilometrine, so vsi javni uslužbenci dolžni podati nove izjave za povračilo stroškov
prevoza na delo in z dela. K temu jih zavezuje delovnopravna zakonodaja, ki predvideva tudi
sankcije za nespoštovanje delodajalčevih navodil in veljavne zakonodaje.
Glede na navedeno, mora biti izjava pisna, podpisana, lahko je oddana po elektronski pošti, če
je skenirana ter iz nje izhaja, da je podpisana (fizično ali elektronsko). Ker se pri upravičenosti do povračila stroškov prevoza na delo in z dela razdalje vedno upošteva razdalja od naslova bivališča (stalnega ali začasnega) oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu, do naslova v kraju opravljanja dela, mora javni uslužbenec izjavo izpolniti tako, da upošteva število kilometrov od naslova bivališča (stalnega ali začasnega) oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu, do naslova v kraju opravljanja dela. Če razdalji v obe smeri nista enaki, javni uslužbenec navede v izjavo tudi navedeno dejstvo.
Obrazec izjave ni priloga aneksov. Proračunski uporabniki sami izdelajo svoj obrazec izjave, ki
pa mora vsebovati obvezne sestavine, pri čemer pa se lahko poleg le-teh v obrazec vključijo tudi
dodatne obrazložitve ali navodila.
Tako sme delodajalec v izjavo dodati tudi naslednje:
- razdalja od delovnega mesta do stalnega bivališča (v km),
- razdalja od delovnega mesta do začasnega bivališča (v km),
- razdalja od delovnega mesta do kraja/ev (naslov/i), iz katerega/katerih se javni uslužbenec dejansko vozi na delo (v km).
Tisti javni uslužbenci, ki že ob izpolnjevanju izjave vedo, da obstaja verjetnost, da bodo občasno
prinesli tudi potrdilo na nakupu imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet, naj na izjavi
pri točki 7. glede uveljavljanja imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet označijo DA.
Tisti javni uslužbenci, ki bodo kasneje uveljavljali imenske mesečne vozovnice za javni potniški
promet, pa bodo naknadno izpolnili novo izjavo, iz katere pa naj bodo razvidni tudi vsi podatki za
uveljavljanje kilometrine, da bo lahko delodajalec za mesece, za katere javni uslužbenec ne bo
predložil potrdila na nakupu imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet, le-temu
obračunal in izplačal kilometrino.
Delodajalec je odgovoren za pravilno določitev upravičenosti do povračila stroškov prevoza na
delo in z dela, za pravilen obračun in za pravilno izplačilo povračila stroškov prevoza na delo in z
dela v skladu z Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21).
Javni uslužbenec pa je dolžan v Izjavo pa je dolžan v izjavo vnesti pravilne podatke.
Predlagamo, da zaradi lažjega preverjanja izjav za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
javni uslužbenci k svoji izjavi za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, ob podaji le-te,
priložijo tudi izsek daljinomera »Google Zemljevidi« oz. »google.maps«, na podlagi katerega so
ugotavljali razdaljo od naslova bivališča oziroma od naslova, s katerega se javni uslužbenec
dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, ki so jo navedli v svoji
izjavi za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Pri tem naj predložijo tako izsek daljinomera
»Google Zemljevidi« za razdaljo od naslova bivališča oziroma od naslova, s katerega se javni
uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, ki upošteva
avtocesto, kakor izsek daljinomera »Google Zemljevidi« za isto razdalje od naslova bivališča
oziroma od naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni
uslužbenec opravlja delo, kjer pa javni uslužbenci označijo »Izogni se avtoceste«.
Prav tako naj k izjavi predložijo tudi izsek daljinomera »Google Zemljevidi« oz. »google.maps«, na podlagi katerega so ugotavljali razdaljo od naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, do naslova bivališča (stalnega ali začasnega) oziroma do naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, ki so jo navedli v svoji izjavi za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Pri tem naj predložijo tako izsek daljinomera »Google Zemljevidi« za razdaljo od naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, do naslova bivališča (stalnega ali začasnega) oziroma do naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, ki upošteva avtocesto, kakor izsek daljinomera »Google Zemljevidi« za isto razdaljo od naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, do naslova bivališča (stalnega ali začasnega) oziroma do naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, kjer pa javni uslužbenci označijo »Izogni se avtoceste«.
Na ta način bo delodajalec na podlagi predloženih izsekov daljinomera »Google Zemljevidi« lažje in hitreje preveril, ali je javni uslužbenec upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela (vstopni pogoj), kakor tudi katera pot oz. razdalja od naslova bivališča (stalnega ali začasnega) oziroma od naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, ter od naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo do naslova bivališča (stalnega ali začasnega) oziroma do naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, če je ta bližji delovnemu mestu, je najkrajša varna pot.
Javni uslužbenec pa lahko z ustreznimi dokazili delodajalcu dokaže tudi, da neka pot ni varna, da
je ni mogoče uporabljati vsak dan, da npr. ni primerna za vsakodnevno vožnjo, da cesta v
določenih letnih časih (npr. pozimi ali spomladi itd.) ni prevozna in/ali prehodna (npr. se pozimi
ne pluži, ob nalivih je teren ceste razmočen itd.) ali da cesta določeno obdobje ni prevozna zaradi
ovir (npr. mora biti sanirana zaradi plazu, ovir itd.). Takšna potrdila, ki jih lahko predloži javni
uslužbenec, so npr. potrdilo upravljalca določenega odseka ceste, potrdilo vzdrževalca
določenega odseka ceste, potrdilo občine, na območju katere se nahaja cesta, potrdilo Direkcije
za ceste (če gre za državno cesto) itd., če je iz njih mogoče razbrati dejansko stanje glede
uporabnosti ceste na določenem odseku vsak dan ali v določenem časovnem obdobju, dejansko
stanje glede stanja ceste, razmer na njej, itd. Navedena potrdila pa lahko pridobi v procesu
preverjanja izjave za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela tudi delodajalec sam. Skrajna
možnost preverjanja navedenih dejstev v izjavi, ki nastopi šele takrat, ko niti z ustreznimi potrdili
ni mogoče popolnoma ugotoviti dejanskega stanja, pa je terenski ogled določene relacije, poti,
ceste.
Ministrstvo za javno upravo ni pristojno za razlago Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov
in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17, 71/18, 104/21 in 114/21), zato
ne more podati pojasnil glede vprašanj, ki se nanašajo na vsebino le-te. Uporabnikom
predlagamo, da se glede vprašanj povezanih z navedeno uredbo obrnejo na Ministrstvo za
finance.
Pojasnilo Ministrstva za finance v tej zvezi je dostopno na naslednji povezavi:
Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14
– ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO in 54/21) v drugem
odstavku 52. člena določa, da je udeleženec javnih del upravičen tudi do povračila stroškov za
prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela.
Glede povračila stroškov prevoza na delo in z dela osebam, ki opravljajo javna dela, pa je bila na
https://www.ess.gov.si/_files/13796/Izjava_za_povracilo_stroskov_prevoza_2021.doc dne 21. 6.
2021 objavljena nova izjava za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela.
20. Glede povračila stroškov prevoza na delo in z dela osebam, ki opravljajo prostovoljno
delo v javnem sektorju:
Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21) ne urejajo povračil
stroškov prevoza na delo in z dela osebam, ki opravljajo prostovoljno delo v javnem sektorju.
VIR:MJU, Direktorat za javni sektor