Etažna lastnina nastane s preoblikovanjem solastnine. Etažni lastniki so lastniki posameznih delov stavbe in solastniki skupnih delov, prostorov, objektov in naprav. Etažna lastnina pomeni lastnino na zaključeni funkcionalni enoti, ki je namenjena bivanju (stanovanje).
Nakup nepremičnine ni pogojen z dejstvom, da je bila že vzpostavljena etažna lastnina. Vsak solastnik lahko s svojim idealnim deležem prosto razpolaga, ga zastavlja, obremenjuje, proda, odda ipd. Priporočljivo je, da solastniki večstanovanjske stavbe uredijo lastništvo na stavbi z etažno lastnino. To storijo tako, da sklenejo pogodbo o oblikovanju etažne lastnine, s katero se sporazumejo o razdelitvi solastnine na podlagi idealnih deležev v etažno lastnino.
Težava pri prodaji stvari, ki je v solastnini, lahko nastane, če imajo solastniki predkupno pravico. To pomeni, da moramo nepremičnino v odkup najprej ponuditi njim.
Banke raje vidijo, da je etažna lastnina že vzpostavljena, ko odločajo o odobritvi hipotekarnega posojila.
Cena nepremičnin, na katerih še ni vzpostavljena etažna lastnina, se ne razlikuje bistveno od cene nepremičnin, katerih etažna lastnina je že urejena.
Solastnina je oblika lastninske pravice več oseb (solastnikov) na isti nerazdeljeni stvari, pri čemer je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni delež). Pri takšni obliki lastninske pravice prihaja do težav predvsem pri razumevanju upravičenj, ki jih ima posamezni solastnik. V 66. členu Stvarnopravnega zakonika, je v 1. odstavku zapisano:
Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov.
Preprosteje lahko povzamemo vsebino z ugotovitvijo, da ima pri solastnini vsak solastnik pravico uporabljati celotno stvar v sorazmerju s svojim idealnim deležem. Zato noben solastnik ne more trditi, da je nek del stvari izključno njegov.
Stvar v solastnini uporabljajo vsi solastniki sorazmerno s svojim solastniškim deležem. To pomeni, da morajo pri vseh vrstah razpolaganj z nepremičnino v solastnini kot stranke nastopati vsi solastniki. Iz tega naslova nastajajo v zvezi z nepremičninami, ki so v lasti več oseb, povsem praktične težave, recimo pri oddajanju takšnih nepremičnin v najem ali pri raznih upravnih postopkih (na primer pri pridobitvi gradbenega dovoljenja).
Solastniški delež je tudi predmet samostojnega pravnega prometa, čeprav je pri prometu s solastniškimi deleži na nepremičninah z zakonom določena dodatna pravica ostalih solastnikov.
Solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Če je predmet solastnine nepremičnina, imajo drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico.