Nujne poti se ustanavljajo zaradi pomanjkanja potnih zvez med posameznimi nepremičninami in javnim potnim omrežjem. Kakor pri služnostih poti tudi pri nujnih poteh obstajata dve nepremičnini, in sicer gospodujoče zemljišče in služeče zemljišče. Za ustanovitev nujne poti morajo biti izpolnjene osnovne predpostavke, in sicer:
Temeljno načelo je, da se morajo nujne poti izvrševati pošteno, kar pomeni, da se morajo izvrševati tako, da je škoda, ki nastaja za obremenjene nepremičnine čim manjša. Pri vsaki ustanovitvi nujne poti si tako stojita nasproti dva interesa - interes lastnika nepremičnine, ki nima potne zveze z javnim omrežjem, in interes lastnika nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala.
Nujne poti se ne ustanovi brezplačno, ampak mora upravičenec do nujne poti plačati zavezancu (lastniku nepremičnine, preko katere bo potekala nujna pot) ustrezno denarno nadomestilo.
Pri določanju denarnega nadomestila oz. odškodnine je treba upoštevati višino škode, ki bo nastala nepremičnini zaradi same ustanovitve nujne poti, in zmanjšano vrednost obremenjene nepremičnine.
Postopek za dovolitev nujne poti se uvede na predlog lastnika zemljišča oz. imetnika pravice uporabe na zemljišču, ki nujno pot potrebuje.
Predlog za dovolitev nujne poti mora vsebovati:
Predlog za dovolitev nujne poti se vloži na okrožno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, za katero se zahteva nujna pot.
Solastnina je razmerje, pri katerem imajo solastniki stvar v lasti, in sicer vsak do določenega idealnega deleža. Deleži so izraženi v obliki ulomka glede na celotno stvar in so v naravi razdeljeni med posamezne solastnike, skladno z njihovimi idealnimi deleži, sicer je uporaba stvari vsakega od solastnikov mogoča na celotni stvari, in sicer do višine solastniškega deleža.