Kaj lahko naredi delodajalec, če novo zaposleni delavec na poziv delodajalca noče predložiti podatkov za obračun povračila plače zaradi staleža? Ne želi dostaviti npr. odločbe o dohodnini ali letni obračun, ker se sklicuje na varstvo osebnih podatkov? FURS in zavod za zdravstveno zavarovanje teh podatkov ne moreta posredovati, sklicujejo se na varstvo osebnih podatkov.

Potrdila delavec ne želi prinesti, dva tedna ponovno dela in ne vedo, kako naj obračunajo stalež. Delavec je na firmi zaposlen od 1. 10., od 8. 10. do 21. 10. je bil na bolniški. Za bolniško pa moraš vzeti povprečje za prejšnji mesec ali pri prejšnji zaposlitvi?

Ali se to kakorkoli da urediti v kakšne internem aktu, če že ni opredeljeno v zakonu ali pravilniku?

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s spremembami, v nadaljevanju: ZDR-1) v 137. členu ureja nadomestilo plače, in sicer v prvem odstavku določa, da ima delavec pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Skladno s tretjim odstavkom mora delodajalec izplačati nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 80 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja. V sedmem odstavku obravnavanega člena je določeno, da če s tem ali z drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal. Skladno z osmim odstavkom obravnavanega člena je v primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80 odstotkov plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.

Zakonitost obdelave osebnih podatkov ureja UREDBA (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Ur. l. Evropske unije št. 119/1, Splošna uredba o varstvu podatkov) in sicer v 6. členu določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Točka (f) prvega pododstavka se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

Kot ugotavljate že v vprašanju je torej osnova za izplačilo nadomestila za bolniško odsotnost povprečna mesečna plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Konkretno je v vašem primeru pravilen izračun osnove na podlagi podatka o povprečni mesečni plači za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pri prejšnjem delodajalcu. Menimo, da imate glede na navedeno, pravni interes za obdelavo tega podatka, saj gre nenazadnje za uveljavljanje delavčeve pravice do nadomestila zaradi bolniške odsotnosti. Predlagamo, da se z delavcem ponovno pogovorite in mu predstavite vse vidike situacije. Če delavec še vedno ne bi želel podati potrebnih podatkov pa predlagamo, da se obrnete na bivšega delodajalca in mu predstavite vaš pravni interes za posredovanje podatkov. V splošnem aktu delodajalca pa lahko uredite, da je delavec dolžan delodajalcu posredovati podatke, ki jih ta potrebuje za uresničevanje njegovih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.