Odbitnega deleža nimajo samo proračunski uporabniki ter banke in zavarovalnice. Kaj hitro se neka oblika deleža pojavlja tudi pri drugih. Najbolj pogost primer so razni avto-servisni centri, kjer opravljajo poleg obdavčljivega servisa še oproščen promet (zavarovanje) in neobdavčljiv promet (registracija). Pogosto neko obliko deleža uporabljajo tudi družbe, ki oddajajo nepremičnine v najem in imajo nekaj najemnin z izjavo (na najemnino je DDV) in nekaj najemnin brez DDV-ja.

Odbitni delež se dokončno določi, ko so znani podatki o dejanskem obsegu prometa v letu, za katerega se določa odbitni delež. Če se ugotovi, da je bil odbitek vstopnega DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža obračunan v višjem ali nižjem znesku, kot bi smel biti glede na dejanske podatke o obsegu prometa v tekočem letu, se odbitek vstopnega DDV ustrezno popravi v davčnem obdobju, v katerem se ugotovi dejanski odbitni delež.

Vsebina:

• Kaj je odbitni delež.
• Kakšne so možnosti za odlog plačila.
• Ali imajo odbitni delež res samo proračunski uporabniki?
• Kako ga izračunati.
• Kako se ogniti pogostim napakam.
• Kakšen je vpliv COVID-19 na DDV.