Posebna ureditev za male davčne zavezance (sme ureditev)

22. 11. 2024

 

POSEBNA UREDITEV ZA MALE DAVČNE ZAVEZANCE (SME UREDITEV

Podrobnejši opis

 NOVEMBER 2024

 

KAZALO

 

1.0      PRAVNE PODLAGE IN KORISTNE POVEZAVE. 3

1.1 Pravne podlage. 3

1.2 Koristne povezave. 3

2.0       SPLOŠNO O SME UREDITVI 3


 

1.0      PRAVNE PODLAGE IN KORISTNE POVEZAVE

 

1.1 Pravne podlage

 

Države članice morajo do 31. decembra 2024 sprejeti in objaviti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s spodaj navedeno direktivo. Nova pravila bodo začela veljati 1. januarja 2025.

 

Določbe spodaj navedene Direktive Sveta 2006/112/ES še niso prenesene v slovensko zakonodajo, je pa v zakonodajnem postopku Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (novela ZDDV-1O).

 

  • Direktiva Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2020/285 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja in Uredbe (EU) št. 904/2010 glede upravnega sodelovanja in izmenjave informacij za namene spremljanja pravilne uporabe posebne ureditve za mala podjetja (direktiva);
  • Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2007 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 904/2010 glede upravnega sodelovanja in izmenjave informacij za namene spremljanja pravilne uporabe posebne ureditve za mala podjetja (izvedbena uredba).

 

1.2 Koristne povezave

 

 

  • SPLOŠNO O SME UREDITVI

 

Namen direktive je uvedba poenostavitev za mala podjetja, ki poslujejo tudi v drugih državah članicah. Trenutna posebna ureditev za mala podjetja dovoljuje le oprostitev podjetij, ki imajo sedež v državi članici, kjer je treba plačati DDV (v nadaljnjem besedilu: domača SME ureditev).

 

To negativno vpliva na konkurenčnost na notranjem trgu za podjetja, ki nimajo sedeža v tej državi članici, saj njihove dobave v tej državi članici niso oproščene plačila DDV. Da bi se to rešilo in da bi se izognili nadaljnjim izkrivljanjem, se z implementacijo sprememb direktive omogoči malim podjetjem, ki imajo sedež v državah članicah, ki niso tiste, v katerih je treba plačati DDV, da izkoristijo oprostitev v drugi državi članici ali drugih državah članicah (v nadaljnjem besedilu: čezmejna SME ureditev). Gre za opcijsko posebno ureditev, ki jo mala podjetja uporabijo v določeni državi članici, kadar je njihov letni promet pod pragom, ki ga uporablja država članica, v kateri je treba plačati DDV. Države članice bodo za oprostitev obračunavanja DDV na njihovem ozemlju lahko uporabljale več sektorskih pragov. Po direktivi velja omejitev za vse države članice, da nobeden od teh pragov ne sme preseči praga 85.000 evrov v tekočem koledarskem letu niti v preteklem koledarskem letu oziroma predpreteklem koledarskem letu, če država članica oprostitve tako zahteva. Direktiva omogoča državam članicam tudi prehodno obdobje za davčne zavezance, ki že uporabljajo SME ureditev, če tekom tekočega koledarskega leta presežejo nacionalni prag za oprostitev (za 10 %, 25 %, brez zgornje meje). V teh primerih lahko davčni zavezanci oprostitev uporabljajo do konca tekočega koledarskega leta, v naslednjem koledarskem letu pa morajo začeti obračunavati DDV. Davčni zavezanec lahko čezmejno SME ureditev uporablja le, če njegov skupni letni promet v Uniji niti  v tekočem koledarskem letu niti v preteklem koledarskem letu ni presegel 100.000 eurov (v nadaljnjem besedilu: unijski prag).

 

Davčni zavezanec, katerega promet v državi članici, v kateri ima sedež, ne dosega nacionalnega praga, lahko še naprej opravlja oproščene dobave v državi članici sedeža ne glede na promet, ki ga ustvari v drugih državah članicah, čeprav njegov skupni promet presega unijski prag. Navedeno pomeni, da davčni zavezanec, ki presega unijski prag, ne bo mogel uveljavljati čezmejne SME ureditve, bo pa še vedno lahko uporabljal domačo SME ureditev, dokler nacionalni prag za oprostitev ni presežen oziroma ni presežen prag v prehodnem obdobju, če ga država članica oprostitve uporablja. Po drugi strani pa bo čezmejno SME ureditev lahko uporabljal tudi davčni zavezanec, ki je zavezan obračunavanju DDV v državi članici, kjer ima sedež, ali se je prostovoljno odločil za identifikacijo za namene DDV, pod pogojem, da ne presega unijskega praga v tekočem koledarskem letu in tega praga ni presegel niti v preteklem letu in hkrati ni presežen nacionalni prag države članice oprostitve, kjer želi/ bo ali uporablja oprostitev obračunavanja DDV. Možnost uporabe čezmejne SME ureditve ima tudi davčni zavezanec, ki za obračunavanje DDV uporablja unijsko ureditev VEM iz 6.b podpoglavja XI. Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1. Prepoved uporabe čezmejne SME ureditve pa velja za davčne zavezance, ki uporabljajo uvozno ureditev VEM iz 6.c podpoglavja XI. poglavja ZDDV-1.

 

Slovenski davčni zavezanec, ki bo želel uporabiti čezmejno SME ureditev v državi članici (oziroma državah članicah), v kateri nima sedeža (v nadaljnjem besedilu: država članica oprostitve), bo moral o tem vnaprej obvestiti davčni organ. Če bo davčni zavezanec izpolnjeval pogoje za uporabo čezmejne SME ureditve, mu bo davčni organ dodelil posamično identifikacijsko številko s pripono -EX (v nadaljnjem besedilu: EX številka). Vsaka država članica oprostitve bo elektronsko potrdila, ali davčni zavezanec izpolnjuje pogoje za oprostitev obračunavanja DDV na njenem ozemlju. Na tej podlagi bo davčni organ potrdil ali zavrnil uporabo EX številke za oprostitev obračunavanja DDV v državi članici oprostitve. Ti podatki bodo objavljeni na spletni strani Evropske komisije - EK (VIES). Davčni zavezanec bo s posodobitvijo predhodnega obvestila vnaprej obvestil davčni organ o vsakršni spremembi poslanih informacij, vključno z namero, da bo uporabil oprostitev v državi članici ali državah članicah, ki niso tiste, navedene v predhodnem obvestilu oziroma njegovo odločitvijo o prenehanju uporabe oprostitve v državi članici oprostitve ali državah članicah oprostitve, ki so navedene v predhodnem obvestilu.

 

Davčni zavezanci, ki bodo uporabljali čezmejno SME ureditev, bodo davčnemu organu za vsako koledarsko trimesečje predložili četrtletno poročilo o skupni vrednosti dobav, opravljenih v koledarskem trimesečju po posameznih državah članicah oprostitve in skupni vrednosti dobav v Sloveniji (v roku enega meseca po koncu koledarskega trimesečja). Če bodo v državah članicah oprostitve uporabljeni različni sektorski pragovi, bo treba o vsakem veljavnem pragu sporočiti vrednost dobav ločeno. V primeru presega unijskega praga pa bodo davčni zavezanci dolžni davčnemu organu predložiti še poročilo o preseganju letnega prometa v Uniji za uporabo čezmejne oprostitve obračunavanja DDV (v roku 15 delovnih dni od dneva, ko je bil presežen prag).

 

Davčni zavezanec, ki bo uporabljal čezmejno SME ureditev,  ne bo imel pravice do odbitka DDV in DDV ne bo smel izkazovati na računih. Na računih, ki jih bo davčni zavezanec izstavil za dobave blaga ali storitev v državah članicah oprostitve, bo tak davčni zavezanec navedel EX številko. Če pa bo opravil dobave blaga v Sloveniji davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji, se EX številka na računih ne bo navajala.

 

V nasprotnem primeru, ko bo davčni zavezanec, ki ima sedež v drugi državi članici, želel uporabljati oprostitev v Sloveniji, bo moral o tem obvestiti državo članico, v kateri ima sedež. Država članica sedeža bo davčnemu organu posredovala elektronsko sporočilo o nameri davčnega zavezanca, da želi davčni zavezanec uporabiti oprostitev obračunavanja DDV v Sloveniji, pod pogojem, da ta davčni zavezanec ni presegel unijskega praga v tekočem koledarskem letu niti v preteklem koledarskem letu. Davčni organ bo o izpolnjevanju pogojev glede slovenskega praga za oprostitev obvestil državo članico sedeža, ki bo davčnemu zavezancu dodelila ali zavrnila dodelitev posamične identifikacijske številke za uporabo čezmejne SME ureditve in glede na odgovor slovenskega davčnega organa potrdila ali zavrnila uporabo te številke za Slovenijo.

 

 

 

 

 

 

 

 

Nazaj

s