Dne 28. decembra 2022 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona davčnem postopku (novela ZDavP-2N).
Na storitveni spletni strani Finančne uprave je objavljenih več informacij o noveli Zakona o davčnem postopku.
V nadaljevanju podajamo informacije o novostih, ki jih prinaša novela
K 1. členu ZDavP-2N (1. člen ZDavP-2 - vsebina zakona)
V 1. členu je navedeno, katera direktiva Sveta (EU) se prenaša v ta zakon. Prenaša se Direktiva Sveta (EU) 2021/514 z dne 22. marca 2021 o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja (Direktiva 2021/514/EU). Direktiva Sveta 2011/16/EU je bila v zadnjih letih večkrat spremenjena. S temi spremembami so bile uvedene obveznosti poročanja, nato pa še izmenjava podatkov z drugimi državami članicami, ki se nanaša na finančne račune, vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom in vnaprejšnje cenovne sporazume, poročila po posameznih državah ter čezmejne aranžmaje, o katerih se poroča. S temi spremembami se je tako razširil obseg avtomatične izmenjave podatkov.
Z Direktivo 2021/514/EU se uvajajo spremembe, ki se nanašajo na vse oblike izmenjave informacij in upravnega sodelovanja, urejajo se posamezni elementi upravnega sodelovanja (opredelitev standarda predvidoma pomembnih informacij, skupni davčni nadzor, skupinska zaprosila), določajo se jasnejši roki, kar bo izboljšalo učinkovitost in uspešnost mednarodnega upravnega sodelovanja.
Z Direktivo 2021/514/EU in novo Prilogo V k Direktivi 2011/16/EU se na novo uvaja tudi obveznost poročanja za operaterje digitalnih platform, ki bodo morali davčnemu organu poročati informacije o poslovni dejavnosti prodajalcev, ki poslujejo preko take platforme. Poročanje o poslovni dejavnosti vključuje dajanje v najem nepremičnin, osebne storitve, prodajo blaga in najem katerega koli načina prevoza.
K 2. členu ZDavP-2N (19. člen ZDavP-2 – razkritje podatkov upravičeni osebi)
Prva sprememba tega člena se nanaša na dodatne podatke o davčnem zavezancu, ki se lahko razkrijejo upravičeni osebi, če ta potrebuje te podatke za izpolnitev obveznosti, in sicer podatek o osebnem imenu in rezidentskem statusu davčnega zavezanca.
Nadalje se na novo določa ureditev, na podlagi katere sme davčni organ delodajalcu zaradi obračuna nadomestila plače med začasno zadržanostjo delavca od dela zaradi zdravstvenih razlogov razkriti podatke o osnovi za to nadomestilo in številu ur, na katere se ta osnova nanaša. Delodajalec bo te podatke pridobil preko informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom (SPOT) na osnovi dokazila o delavčevi začasni zadržanosti od dela (eBOL). FURS bo za ta namen zagotavljal relevantne podatke iz obračunov davčnih odtegljajev in obračunov prispevkov za socialno varnost. Portal SPOT bo predstavljal tehnično rešitev za to razkritje podatkov, ki bo vzpostavljena do 1. 7. 2023.
K 3. členu ZDavP-2N (39. člen ZDavP-2 – obveznost dajanja podatkov)
Prvi odstavek 39. člena ZDavP-2 določa, da morajo osebe iz 31. člena tega zakona in druge osebe davčnemu organu za namene pobiranja davka predložiti vse podatke in vso dokumentacijo, s katero razpolagajo. S spremembo tega člena se izrecno navede obveznost predložitve podatkov in dokumentacije tudi za namene izpolnitve obveznosti, ki so povezane z mednarodnim sodelovanjem v davčnih zadevah. Davčni organi si med seboj izmenjujejo podatke ter izvajajo druge oblike medsebojne upravne pomoči in upravnega sodelovanja, vendar pa se te ne nanašajo vedno na davek, ki ga pobira slovenski davčni organ. Zato se zaradi jasnosti dodaja namen pridobivanja podatkov, kadar ne gre za pobiranje (slovenskega) davka, oziroma ko ne gre za pobiranje davkov v smislu prvega odstavka 3. člena ZDavP-2.
K 4. členu ZDavP-2N (57. člen ZDavP-2 – obračun davčnega odtegljaja)
Določa se obvezna elektronska oddaja obračunov davčnega odtegljaja tudi za delodajalce – fizične osebe. Za izplačila dohodkov iz delovnega razmerja obdobje od januarja 2023 dalje morajo tudi delodajalci – fizične osebe, kot plačniki davka, predlagati novi REK-O obrazec (dosedanji REK-1f obrazec se namreč z uvedbo REK-O ukinja in ga ti plačniki davka zadnjič predložijo za izplačilo dohodkov iz delovnega razmerja za december 2022). Za REK-O je predvidena izključno elektronska oddaja.
K 5. členu ZDavP-2N (85.a člen ZDavP-2 - elektronsko vročanje prek portala eDavki)
Nova ureditev omogoča, da lahko naslovnik podpiše elektronsko vročilnico pri elektronskem vročanju ne samo z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila, kot je bilo določeno doslej, ampak tudi z drugimi elektronskimi načini, kot npr. z uporabo uporabniškega imena in gesla. S tem se omogoči, da lahko zavezanci, ki za vstop v zaprti del eDavkov uporabljajo druge načine elektronske identifikacije, na isti način tudi prevzemajo dokumente v eVročanju.
K 6. členu ZDavP-2N (93. člen ZDavP-2 – vrstni red plačila davka in pripadajočih dajatev)
Z dopolnitvijo 93. člena se uvaja novo pravilo glede upoštevanja plačil za tri vrste davka, in sicer za davek na promet nepremičnin, davek na dediščine in darila ter davek na motorna vozila na način, da se poravna davek, ki je bil odmerjen z odločbo, v kolikor je plačilo izvedeno na način, kot izhaja iz odločbe – na račun in z referenco, navedeno v odločbi. S tem se bodo skrajšali postopki, ki so vezani na plačilo davka v primerih, ko je s plačilom davka pogojen prenos lastninske pravice oziroma registracija vozila. Novo pravilo glede upoštevanja plačil davka na promet nepremičnin, davka na dediščine in darila ter davka na motorna vozila se začne uporabljati 1. 7. 2023.
K 7. členu ZDavP-2N (148. člen ZDavP-2 – poroštvo)
Institut poroštva je urejen na način, da davčni organ v postopku ugotavljanja izpolnjenosti pogojev za poroštvo poroku izda odločbo, s katero odloči o njegovi odgovornosti za plačilo davka dolžnika. S tem je poroku zagotovljena pravica do izjave in do pravnega sredstva že v postopku ugotavljanja pogojev za poroštvo in torej še pred izdajo sklepa o izvršbi. Zoper odločbo ima porok pravico do pritožbe, ki pa ne zadrži njenega učinkovanja. Odločba o odgovornosti poroka za plačilo davka je v povezavi z izvršilnim naslovom, ki se glasi na dolžnika, podlaga za začetek davčne izvršbe zoper poroka.
K 8. členu ZDavP-2N (159. člen ZDavP-2 – denarni prejemki, ki so izvzeti iz davčne izvršbe)
Z dopolnitvijo 159. člena je določeno, da so med denarne prejemke, ki so iz davčne izvršbe izvzeti, dodana tudi denarna sredstva, ki so prejeta iz naslova vključenosti osebe v poskusno izvajanje socialnovarstvene dejavnosti po zakonu, ki ureja socialno varstvo.
K 9. členu ZDavP-2N (247. člen ZDavP-2 – izmenjava podatkov na zaprosilo)
Sprememba besedila člena je vezana na skrajšanje roka za odgovor na zaprosilo za izmenjavo podatkov iz šestih mesecev na tri mesece. Namen spremembe je uskladitev roka z roki, predpisanimi v drugih pravnih podlagah. Dodatno se omejuje podatke, ki so lahko izmenjani, in sicer po novem se ne posreduje vseh razpoložljivih podatkov, ampak zgolj predvidoma pomembne podatke.
K 10. členu ZDavP-2N (247.a člen ZDavP-2 – predvidoma pomembni podatki)
Z namenom preprečitve neupravičenih razkritij podatkov ter zagotovitve pravne varnosti davčnih zavezancev je v tem členu implementiran mednarodno dogovorjeni standard verjetne primernosti (t.i. foreseeable relevance). Podrobno so opredeljeni standardi, ki jih je potrebno izkazati za dokazovanje, da so podatki predvidoma pomembni.
K 11. členu ZDavP-2N (248. člen ZDavP-2 – avtomatična izmenjava podatkov)
Prvi odstavek 248. člena določa, da si pristojni organi držav članic EU z avtomatično izmenjavo podatkov izmenjujejo podatke o dohodkih iz zaposlitve, produktih življenjskih zavarovanj ter lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočih dohodkih. S spremembo tega odstavka se je k navedenim kategorijam dodala nova kategorija podatkov, ki bo predmet t.im. DAC1 avtomatične izmenjave, in sicer gre za podatek o dohodkih iz prenosa premoženjskih pravic (licenčninah), torej za podatek o prihodkih, ki izhajajo iz intelektualne lastnine. Definicija licenčnin je enaka, kot je določena v Direktivi 2003/49/EC o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic, v točki (b) člena 2.
S spremembo 248. člena se določa tudi, da se bo v okviru DAC1 avtomatične izmenjave poročal tudi podatek o davčni številki, če bo na voljo ter obveznost pristojnega organa, da vsako leto obvesti Evropsko komisijo o vseh kategorijah dohodkov in premoženja, v zvezi s katerimi sporoča podatke o rezidentih druge države članice.
K 12. členu ZDavP-2N (248.a člen ZDavP-2 - avtomatična izmenjava podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih)
S spremembo 248.a člena ZDavP-2 se jasneje določa obveznost sporočanja povzetka vsebine vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, vključno z opisom zadevnih poslovnih dejavnosti ali transakcij ali niza transakcij in vseh drugih informacij, ki bi pristojnemu organu lahko pomagale pri oceni morebitnega davčnega tveganja ter rok poročanja. Podatki o vnaprejšnjih davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih se sporočajo nemudoma po izdaji, spremembi ali obnovitvi, najpozneje pa v treh mesecih po preteku polovice koledarskega leta, v katerem so bila vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazumi izdani, spremenjeni ali obnovljeni.
K 13. členu ZDavP-2N (248.č člen ZDavP-2 - avtomatična izmenjava podatkov, ki jih sporočajo operaterji platform)
Z novim 248.č členom se ureja avtomatična izmenjava podatkov, ki jih sporočajo operaterji platform. Pristojni organ z avtomatično izmenjavo pristojnemu organu države članice, v kateri je prodajalec, o katerem se poroča, rezident (če prodajalec, o katerem se poroča, opravlja storitve najema nepremičnin, pa tudi pristojnemu organu države članice, v kateri se nahaja nepremičnina), sporoči določene podatke o vsakem prodajalcu, o katerem se poroča. Sporočanje se izvede v dveh mesecih po koncu poročevalnega obdobja – to je v enem mesecu po izteku roka za poročanje operaterjev, ki je določen na dan 31. januarja v letu, ki sledi poročevalnemu obdobju. Za lažjo avtomatično izmenjavo podatkov in učinkovitejšo rabo virov bo izmenjava informacij potekala elektronsko, prek obstoječega skupnega komunikacijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: omrežje CCN), ki ga je razvila Evropska komisija.
K 14. členu ZDavP-2N (251. člen ZDavP-2 – sodelovanje v postopku pobiranja davkov in sočasni davčni nadzor)
Zaradi sprememb načina dela in komuniciranja v času epidemije, zakonska določba omogoča mednarodno sodelovanje tudi preko elektronskih komunikacijskih sredstev. Uradne osebe po novem v okviru mednarodnega sodelovanja opravijo tudi razgovore s posamezniki in preučijo dokumentacijo. Podrobneje se tudi določuje rok za podajo odgovora na prejeto zaprosilo za sodelovanje v postopku pobiranja davkov ter za sočasni davčni nadzor.
K 15. členu ZDavP-2N (251.a člen ZDavP-2 – skupni davčni nadzor)
Z namenom učinkovitejšega mednarodnega sodelovanja, ZDavP-2N na novo uvaja skupni davčni nadzor, ki ga skupaj izvajajo pristojni organi dveh ali več držav članic. Določba podrobneje opredeljuje postopek ter pooblastila uradnih oseb, ki sodelujejo v skupnem davčnem nadzoru.
K 16. členu ZDavP-2N (252. člen ZDavP-2 – varovanje in razkritje podatkov)
S spremembo drugega odstavka 252. člena se jasneje definira, da se podatki pridobljeni v postopkih upravnega sodelovanja pri obdavčenju, lahko uporabijo v postopkih pobiranja davkov iz 244. člena ZDavP-2, DDV in drugih posrednih davkov, vključno z upravno ali sodno presojo in v kazenskem postopku, začetem zaradi kršitve davčnega prava.
Načeloma velja, da se izmenjani podatki lahko uporabijo za odmero in izterjavo davščin iz 215. člena ZDavP-2 ter za odmero in izterjavo obveznih prispevkov za socialno varnost. Pristojni organ pa se lahko s pristojnim organom druge države članice EU dogovori, da se podatki, ki jih je pridobil uporabijo tudi za druge namene, če bi se ti podatki v podobnih okoliščinah lahko uporabili za te druge namene v državi pošiljateljici podatkov. Z novim petim odstavkom pa se uvaja možnost oblikovanja seznama namenov, za katerega se lahko uporabijo izmenjani podatki. Tako bo pristojni organ lahko pristojnim organom vseh drugih držav članic posredoval seznam namenov, za katere se lahko v skladu z zakonom uporabijo informacije, in sicer brez dovoljenja oziroma dogovora, za katerega koli od namenov, ki so navedeni v seznamu.
K 17. členu ZDavP-2N (252.a člen ZDavP-2 - obveščanje o obdelavi podatkov, 252.b člen ZDavP-2 - omejitve pravice do dostopa do podatkov o dohodkih in 252.c člen ZDavP-2 - postopanje v primeru kršitve varstva podatkov)
Za 252. členom so dodani novi 252.a člen – obveščanje o obdelavi podatkov, 252.b člen – omejitve pravice do dostopa do podatkov o dohodkih in 252.c člen – postopanje v primeru kršitve varstva podatkov.
Novi 252.a člen določa, da vsaka poročevalska finančna institucija, posrednik oziroma poročevalski operater platforme obvesti vsakega zadevnega posameznika, o katerem se poroča, da se bodo z njim povezane informacije zbirale in pošiljale ter mu zagotovi vse informacije o tem, na kakšen način lahko uveljavlja svoje pravice glede varovanja svojih podatkov.
Novi 252. b člen določa omejitve glede pravic posameznikov do dostopa do podatkov o dohodkih, ki se na podlagi 23. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) lahko določijo v nacionalni zakonodaji. Davčni organ lahko posamezniku delno ali v celoti, če je to nujno in sorazmerno, da se zagotovi pravilno in zakonito vodenje davčnega postopka, do začetka davčnega postopka oziroma do zastaranja pravice do odmere davka, če postopek ni bil začet, ne zagotovi informacij o izmenjanih podatkih o dohodkih, če bi seznanitev z izmenjanimi podatki lahko vplivala na pravilno ugotovitev davčne obveznosti.
Novi 252.c člen določa postopanje pristojnega organa v primeru kršitve varstva podatkov (t.i. data breach). Za preprečitev kršitve varstva podatkov in omejitev morebitne škode se je določil pravni okvir na osnovi katerega pristojni organ prijavi kršitev Evropski komisiji in sprejme potrebne ukrepe za odpravo ter preprečitev prihodnjih kršitev varstva podatkov.
K 18. členu ZDavP-2N (253.b člen ZDavP-2 - obveščanje in poročanje Evropski komisiji)
V prvem odstavku 253.b člena, ki ureja obveščanje in poročanje Evropski komisiji, se je točka b) dopolnila s sklicem na 248.č člen, ki ureja poročanje informacij, ki jih sporočijo operaterji platform. Poleg tega se je določilo poročanje informacij o upravnih in drugih stroških in koristih povezanih z opravljenimi izmenjavami, ter vseh morebitnih sprememb, tako za davčne uprave kot tudi za tretje osebe.
K 19. členu ZDavP-2N (novo III.Č poglavje - Pravila za poročanje operaterjev platform; členi od 255.z do 255.ar)
S tem poglavjem se v slovenski pravni red prenašajo določbe Direktive Sveta (EU) 2021/514 z dne 22. marca 2021 o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja (Direktiva 2021/514/EU, DAC7) v delu, ki opredeljuje obveznost poročanja za operaterje digitalnih platform. To poglavje se smiselno uporablja tudi za poročanje operaterjev platform za namene avtomatične izmenjave podatkov med pristojnim organom in pristojnimi organi jurisdikcij, ki niso države članice. Vsebina poročanja operaterjev platform je povzeta po OECD modelu pravil poročanja digitalnih platform, s ciljem zagotoviti, da pridobijo davčne uprave pravočasen dostop do kakovostnih in ustreznih informacij o dohodkih prodajalcev, doseženih prek platform.
Operaterji digitalnih platform sporočajo pristojnemu davčnemu organu (FURS) informacije o poslovni dejavnosti prodajalcev, ki poslujejo preko digitalnih platform. Poslovne dejavnosti, za katere je obvezno poročanje vključujejo:
- najem nepremičnin,
- osebne storitve,
- prodajo blaga in
- najem katerega koli načina prevoza.
FURS bo od poročevalskih operaterjev platform prejemal naslednje informacije:
- identifikacijske podatke o prodajalcih, o katerih se poroča, ki so registrirani na spletnih platformah;
- podatke o prejetem nadomestilu, odtegnjenih pristojbinah in davkih;
- podatek o številu opravljenih dejavnostih ter finančnem računu, na katerega je bilo nadomestilo nakazano;
- v primeru oddajanje nepremičnin v najem za vsako nepremičnino tudi podatki o vrsti, naslovu in identifikaciji nepremičnine ter številu dni najema.
Prodajalec, o katerem se poroča, je kateri koli aktivni prodajalec, razen izključenega prodajalca, ki je rezident Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) ali jurisdikcije, v katero se poroča ali je dal v najem nepremičnino, ki se nahaja v RS ali v jurisdikciji, v katero se poroča.
V RS poroča operater platforme, ki je rezident za davčne namene v RS, je ustanovljen v RS ali se v RS upravlja oziroma ima stalno poslovno enoto v RS in ni kvalificiran operater platforme zunaj unije.
V primeru, da operater platforme izpolnjuje več (prej naštetih) pogojev v različnih državah članicah EU, lahko sam izbere državo članico v kateri bo poročal, vendar mora o tem obvestiti vse države članice v katerih izpolnjuje pogoje.
Operater platforme, ki ne izpolnjuje nobenega od zgoraj naštetih pogojev v državah članicah EU (tuji operater platforme), se mora ob začetku opravljanja dejavnosti registrirati v EU; pri tem lahko sam izbere državo članico EU enkratne registracije. V kolikor se želi tuji operater platforme registrirati v RS, poda vlogo za registracijo tujega operaterja platforme pri FURS, ki izda odločbo o registraciji in mu dodeli individualno identifikacijsko številko (IIN).
K poročanju ni zavezan izključeni operater platforme. Izključeni operater platform je v skladu z določbami pododstavka A(3) Oddelka I priloge V Direktive Sveta 2021/514/EU tisti operater platforme, ki pristojnemu davčnemu organu vnaprej in vsako leto zadovoljivo dokaže, da je poslovni model platforme tak, da nima prodajalcev, o katerih se poroča.
Poročevalno obdobje je koledarsko leto. Poročevalski operater platforme sporoči informacije iz 255.aa člena do 31. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je prodajalec identificiran kot prodajalec, o katerem se poroča. Informacije se sporočajo na način in v obliki, ki ju predpiše minister, pristojen za finance s Pravilnikom o izvajanju Zakona o davčnem postopku.
Poročevalski operaterji platform prve informacije sporočijo za poročevalna obdobja od 1. januarja 2023 dalje; informacije morajo biti FURS sporočene do 31. januarja 2024.
Če poročevalski operater platforme v koledarskemu letu, za katero se poroča, ni identificiral prodajalcev, o katerih se poroča, to sporoči FURS.
Poročevalski operaterji platform izvajajo postopke dolžne skrbnosti glede zbiranja podatkov o prodajalcih in preverjanja prodajalcev v skladu z odstavki A do E oddelka II Priloge V Direktive 2011/16/EU ter jih morajo zaključiti do 31. decembra posameznega poročevalnega obdobja. Poročevalski operater platforme vodi evidenco glede postopkov dolžne skrbnosti in jo hrani še pet let po koncu poročevalnega obdobja, na katerega se nanaša.
FURS preverja, ali poročevalski operaterji platform izpolnjujejo postopke dolžne skrbnosti in zahteve glede poročanja iz oddelkov II in III Priloge V Direktive 2011/16/EU.
FURS sporoča informacije v zvezi s tujimi in izključenimi operaterji platform v centralni register, vzpostavljen pri Evropski komisiji.
K 20. – 22. členu ZDavP-2N (256.b člen ZDavP-2 – zahteva za začetek postopka skupnega dogovarjanja, 257. člen ZDavP-2 – ustanovitev svetovalne komisije, 258.a člen ZDavP-2 – objava mnenja svetovalne komisije ali komisije za alternativno reševanje sporov)
S črtanjem drugega odstavka 256.b člena se je odpravila omejitev vložitve zahteve za začetek postopka skupnega dogovarjanja v primerih, ko je v upravnem sporu že izdana pravnomočna sodba. Z dopolnitvijo drugega odstavka 257. člena pa je omejitev vložitve predloga za ustanovitev svetovalne komisije razširjena na primere, ko je v upravnem sporu že izdana pravnomočna sodba. S spremembo 258.a člena je pojasnjeno, da se javno objavi dogovor, ki ga dosežejo pristojni organi po mnenju posvetovalne komisije ali komisije za alternativno reševanje sporov, ter da se v primeru nestrinjanja pristojnega organa ali davčnega zavezanca, objavi le povzetek.
K 23. členu ZDavP-2N (288. člen ZDavP-2 – način in rok vložitve napovedi)
V 288. členu se za redne dohodke iz delovnega razmerja in pokojnine črta obveznost vlaganja napovedi za odmero akontacije dohodnine vsako davčno leto. Davčni zavezanec bo tako dolžan za te dohodke vložiti napoved za odmero akontacije dohodnine, ki ne bo več omejena na davčno leto. Odločba izdana na podlagi te napovedi bo tako podlaga za plačevanje akontacij dohodnine v več davčnih letih, pod pogojem, da ne bo prišlo do sprememb, ki znatno vplivajo na višino akontacije dohodnine za posamezen mesec oz. če te spremembe znašajo več kot 10 %. V tem primeru je zavezanec dolžan vložiti novo napoved za odmero akontacije dohodnine.
Po novi ureditvi se akontacija dohodnine za posamezni mesec ne bo plačevala na podlagi dejanskega dohodka, temveč na podlagi ocenjenega dohodka. Z novim petim odstavkom 288. člena ZDavP-2 se zato določa obveznost, da zavezanec v tem primeru v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine napove dejansko dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine.
Glede na prehodno določbo ZDavP-2N (39. člen) bodo morali v letu 2023 vsi davčni zavezanci, kot doslej, napovedati prvi redni prejeti dohodek v davčnem letu. FURS pa bo izdal odločbo, ki ne bo več omejena le na davčno leto, temveč bo predstavljala podlago za plačevanje akontacij dohodnine v obdobju, ki je daljše od davčnega leta, pod pogojem, da ne bo prišlo do sprememb, ki znatno vplivajo na višino akontacije za posamezni mesec.
K 24. členu ZDavP-2N (291. člen ZDavP-2 - rok za izdajo odločbe)
Na podlagi napovedi rednega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine (tretji in četrti odstavek 288. člena ZDavP-2) bo davčni organ izdal odločbo o odmeri akontacije dohodnine, ki ne bo več omejena na eno davčno leto, temveč bo podlaga za plačevanje akontacij dohodnine v več davčnih letih, pod pogojem, da ne bo prišlo do sprememb, ki znatno vplivajo na višino akontacije dohodnine za posamezni mesec, če sprememba znaša več kot 10 %.
K 25. členu ZDavP-2N (298. člen - plačevanje predhodne akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti)
Namen spremembe 298. člena ZDavP-2 je poenotenje roka za plačilo predhodne akontacije dohodnine in obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost ter posledično možnost plačila predhodnih akontacij in prispevkov za socialno varnost z enim plačilnim nalogom. Rok za plačilo predhodne akontacije dohodnine se tako na podlagi spremenjenega 298. člena ZDavP-2 prestavi na najpozneje 20. dne v mesecu za pretekli mesec.
K 26. členu ZDavP-2N (315. člen ZDavP-2 - izdaja odmerne odločbe)
Sprememba prvega in drugega odstavka 315. člena je vezana na kasnejši datum za izdajo odločbe o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za preteklo davčno leto, o poračunu akontacije dohodnine od teh dohodkov za preteklo davčno leto in o določitvi obroka akontacije dohodnine od teh dohodkov za davčno leto, in sicer se po novem odmerna odločba izda do 30. aprila tekočega leta, tako za rezidente kot nerezidente.
K 27. členu ZDavP-2N (329.a člen ZDavP-2 – uveljavljanje dejanskih stroškov od dohodka iz oddajanja premoženja v najem)
Na podlagi dosedanje ureditve je moral zavezanec, ki uveljavlja dejanske stroške od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, pisni zahtevek vložiti do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto. Na podlagi nove ureditve se tovrstni pisni zahtevek vloži do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, kar predstavlja poenotenje roka z napovedjo dohodkov iz oddajanja premoženja v najem.
K 28. členu ZDavP-2N (331. člen ZDavP-2 – odlog ugotavljanja davčne obveznosti)
S predlogom se odpravlja nepravilnost v 331. členu zvezi s sklicevanjem. Namreč, pravilno sklicevanje se nanaša na vročitev odločbe iz tretjega odstavka 331. člena: če bo davčni organ izdal odločbo, v kateri ne odobri odloga, bo davčni zavezanec moral vložiti napoved v desetih dneh od vročitve odločbe oziroma do roka iz tretjega odstavka 326. člena.
K 29. členu ZDavP-2N (340.c člen ZDavP-2 – avtomatično dajanje podatkov organa, pristojnega za zaščito, reševanje in pomoč)
Glede na dopolnitev 112. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z), ki določa olajšavo za osebe, ki prostovoljno in nepoklicno opravljajo operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči, se ureja pravna podlaga za avtomatično dajanje podatkov Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Ta bo davčnemu organu za namene uveljavljanja olajšave, do 31. januarja tekočega leta za preteklo davčno leto, sporočala identifikacijske podatke o zavezancih, ki prostovoljno in nepoklicno opravljajo operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči nepretrgoma najmanj deset let, in sicer osebno ime (ime, priimek), EMŠO ali davčno številko, naslov in datum razporeda.
Tako zavezancem ne bo treba vlagati vloge za uveljavljanje osebne olajšave za rezidente, ki prostovoljno in nepoklicno opravljajo operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči, pri informativnem izračunu dohodnine, saj se jim bo olajšava priznala na podlagi podatkov Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
K 30. členu ZDavP-2N (pooblastilo ministru za finance glede predpisa o dajanju podatkov)
V 342. členu, ki daje ministru za finance pooblastilo za izdajo predpisa, s katerim se predpiše podrobnejše določbe glede vrste, oblike in načina dajanja podatkov, se dopolnjuje z novim 340.c členom, ki ureja avtomatično dajanje podatkov organa, pristojnega za zaščito, reševanje in pomoč. V ta namen bo dopolnjen tudi Pravilnik o dostavi podatkov za odmero dohodnine.
K 31. členu ZDavP-2N (352. člen ZDavP-2 – izračun prispevkov za socialno varnost)
S spremembo četrtega odstavka 352. člena ZDavP-2 se določa, da tudi delodajalec, ki ni plačnik davka v skladu z 58. členom ZDavP-2, kot zavezanec za prispevke opravi izračun prispevkov sam v obračunu davčnega odtegljaja. S Pravilnikom o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev je namreč določeno, da se od 1. 1. 2023 dalje tudi dosedanji Pnipd obrazec združi z REK-O obrazcem.
K 32. členu ZDavP-2N (370.a člen ZDavP-2 - odlog plačila davka pri izstopni obdavčitvi)
370.a člen ureja odlog plačila pri izstopni obdavčitvi. Določi se, da zavezancu, ki ne izpolni svojih obveznosti v zvezi z odloženimi, v plačilo zapadlimi obroki in navedene neizpolnitve ne uredi oziroma ne plača zapadlega obroka ali njegovega dela v obdobju, ki ne presega 12 mesecev, v plačilo zapadejo vsi še neporavnani obroki.
K 33. členu ZDavP-2N (371. člen ZDavP-2 - akontiranje davka po davčnem obračunu)
Enako kot pri 25. členu te novele, ki spreminja rok za plačilo predhodne akontacije dohodnine (298. člena ZDavP-2), se tudi rok za plačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb prestavi na najpozneje 20. dne v mesecu za pretekli mesec.
K 34. členu (400.c člen ZDavP-2 – davčni prekrški v zvezi z izvajanjem III.Č poglavja četrtega dela tega zakona)
Kršitve obveznosti, ki jih imajo zavezanci po določbah III. Č poglavja četrtega dela tega zakona, so opredeljene kot prekrški, za katere se lahko izrečejo globe.
K 35. členu ZDavP-2N (sporočanje davčne številke)
V 35. členu je prehodna določba za začetek poročanja podatka o davčni številki, ki jo je izdala država rezidentstva (TIN), in sicer od leta 2024 dalje, če je ta pristojnemu organu na voljo.
K 36. členu ZDavP-2N (prvo poročanje operaterjev platform in dokončanje postopkov dolžne skrbnosti za obstoječe prodajalce)
Poročevalski operaterji platforme imajo v skladu s tem členom možnost, za prodajalce, ki so že registrirani na platformi 1. januarja 2023 ali na datum, ko subjekt postane poročevalski operater platforme, zaključiti postopke dolžne skrbnosti do 31. decembra drugega poročevalnega obdobja (npr. do 31. decembra 2024).
Poročevalski operaterji platform prve informacije sporočijo za poročevalna obdobja od 1. januarja 2023 dalje.
K 37. do 39. členu (prehodne določbe)
Gre za prehodne določbe, ki so navedene zgoraj pri posameznih členih.
K 40. členu ZDavP-2N (rok za uskladitev podzakonskega predpisa)
Minister, pristojen za finance, uskladi predpis glede načina in oblike poročanja operaterjev platform ter podrobneje uredi način izvajanja III.Č Poglavja zakona (v Pravilniku o izvajanju zakona o davčnem postopku) do 1. julija 2023.