Če v trgovini, kjer prodajajo raznovrstno blago, izdajajo tudi darilne bone, gre za izdajo dokumentov, ki predstavljajo zavezo, da bo prinašalec bona lahko prevzel določeno vrsto blaga ali storitve.

Dogovorjeno je, da bo prinašalec bonov izbral blago ali storitve iz asortimana izdajatelja bona ter da je znesek iz darilnega bona že poravnan.

Sama izdaja darilnega bona predstavlja potrdilo o prejetem plačilu za blago, ki še ni določeno.

Glede na to, da v času nakazila denarja oziroma izdaje darilnega bona bodoča transakcija še ni poznana, tako ni pravne podlage za obračun DDV od nakazila denarja za darilni bon, saj ni znan predmet obdavčitve in posledično davčna stopnja.

V takšnih primerih gre lahko za finančno transakcijo, ki ni obdavčena po določilih ZDDV-1.

Večnamenski kupon je kupon, pri katerem obveznost za obračun DDV nastane šele, ko je blago dejansko dobavljeno oziroma storitev dejansko opravljena.

Pomeni, da pred trenutkom dejanskega nakupa blaga ali storitev ni mogoče definirati kraja dobave in tudi ne določiti davčne osnove.

Po določbah Zakona o davku na dodano vrednost mora davčni zavezanec izdati račun, ko kupcu dobavi blago oziroma opravi storitev. Ob izdaji vrednostnega bona ni treba izdati računa. Ob izdaji vrednostnega bona mora prodajalec izdati račun za predplačilo, vendar se to ne nanaša na kupce vrednostnega bona, ki so fizične osebe.

Če se vrednostni bon izda na določeno vrednost in pri tem ni določeno oziroma ni znano, za nakup katerega blaga ali storitve bo darilni bon porabljen, se takšno transakcijo obravnava kot menjavo enega plačilnega sredstva za drugega.

Kadar se izda darilni bon, ki je namenjen nakupu določenega blaga ali storitve, je treba ob prejemu plačila za bon, obračunati tudi DDV, zato se šteje, da je kupec bona opravil plačilo pred opravljeno dobavo blaga ali storitve in nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila.

Kadar je plačilo izvršeno, preden je blago dobavljeno ali storitve opravljene, nastane obveznost obračuna DDV na dan prejetega zneska plačila. Pri izračunu zneska DDV, ki je vsebovan v plačilu, se uporablja preračunano stopnjo.

Na podlagi prvega odstavka 81. člena ZDDV-1, ki ureja obveznost izdajanja računov, mora davčni zavezanec zagotoviti, da je za dobavo blaga ali storitev izdan račun.

Kadar davčni zavezanec prejme plačilo pred opravljeno dobavo blaga ali storitve od davčnega zavezanca, mora izdati račun za prejeto predplačilo in kasneje, ko je opravljena dobava blaga ali storitve, še račun za opravljeno dobavo.

Če je prejemnik fizična oseba (ali druga oseba, ki ni davčni zavezanec za DDV), pa davčnemu zavezancu ni treba izdati računa za predplačilo in obračun DDV, ampak izda le račun, ko opravi dobavo blaga ali storitev.

Pri darilnemu bonu, ki se izda na določeno vrednost, pri tem pa še ni znano, za nakup katere vrste blaga ali storitve bo darilni bon porabljen, se transakcijo nabave ali prodaje darilnega bona obravnava kot menjavo enega plačilnega sredstva za drugega.

Obdavčljiv dogodek nastane in s tem obveznost obračuna DDV še takrat, ko izdajatelj darilnega bona dobavi blago ali opravi storitev.{{Nastanek obdavčljivega dogodka}} Prinašalec darilnega bona tega zamenja za blago ali storitve, ki jih izbere iz izdajateljeve ponudbe.

Če se izda darilni bon, ki je namenjen nakupu določenega blaga ali opravljene storitve, je treba ob prejemu plačila za bon obračunati DDV. Šteje se, da je kupec bona opravil plačilo pred opravljeno dobavo blaga ali opravljene storitve, in nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila.

Knjiženje prejetega plačila se opravi na posebnih kontih predplačil in se obdavči v trenutku, ko je popolnoma jasen namen plačila oziroma v trenutku, ko se opravi prevzem blaga ali storitve.

Družba 1, d. o. o., je izdala vrednostni bon 122 evrov za blago iz svojega asortimana fizični osebi. Rok za unovčitev je 90 dni. Vrednostni bon je bil unovčen v dogovorjenem roku. Nabavna vrednost prodanega blaga je 70 evrov.

Družba 1, d. o. o., je izdala vrednostni bon 122 evrov za blago iz svojega asortimana pravni osebi. Rok za unovčitev je 60 dni. Vrednostni bon je bil unovčen v dogovorjenem roku. Nabavna vrednost prodanega blaga je 70 evrov.

Družba 1, d. o. o., je izdala vrednostni bon 61 evrov za opravljeno storitev iz svojega asortimana fizični osebi. Rok za unovčitev je 60 dni. Vrednostni bon je bil unovčen v dogovorjenem roku.

Družba 1, d. o. o., je izdala vrednostni bon 122 evrov za opravljeno storitev iz svojega asortimana pravni osebi. Rok za unovčitev je 60 dni. Vrednostni bon je bil unovčen v dogovorjenem roku.

Glede na to, da je vrednostni bon namenjen nakupu določenega blaga ali opravljene storitve, nastane obveznost obračuna DDV ob prejemu plačila za vrednostni bon. Družba 1, d. o. o., mora ob prejemu plačila za prodani vrednostni bon obračunati DDV.

Po določbah ZDDV-1 spletnemu ponudniku ni treba izdati računa za izdajo vrednostnega bona, saj deluje kot posrednik. Dobavo opravi izvajalec gostinske storitve, ki mora izdati račun. Posrednik, ki opravi storitev izdaje bona za prodajalca, mora za storitev posredovanja izdati račun naročniku posredovanja.

V opisanem primeru potrošnik pri spletnem ponudniku kupi vrednostni bon, ki ga kasneje uporabi pri prodajalcu blaga ali izvajalcu storitve. Spletni ponudnik v določenem (dogovorjenem) roku nakaže denar na račun izvajalca storitve.

Po določbah ZDDV-1 spletnemu ponudniku ni treba izdati računa, saj ne opravi dobave blaga oziroma storitve, temveč deluje kot posrednik. Račun izda prodajalec blaga ali izvajalec storitve, ko opravi dobavo blaga ali opravi storitev.

V takšnem primeru je vrednostni bon namenjen nakupu določenega blaga, zato nastane obveznost obračuna DDV ob prejemu plačila za vrednostni bon.

Vrednostni darilni boni so namenski ali večnamenski

Vrednostne darilne bone se pogosto uporablja za različne namene, in sicer kot:

• obdaritev - prejemnik plača nabavljeno blago ali opravljeno storitev s prejetim kuponom (nadomestno plačilno sredstvo) ali
• oblika popusta - unovči ob naslednjem nakupu ipd.

Vrednostni boni so lahko namenjeni nakupu točno določenega blaga ali storitve (namenski kuponi).

Z določenimi vrednostnimi boni lahko kupimo blago ali storitve po izbiri (večnamenski kuponi). Za kakšne vrste vrednostnih bonov je tudi odvisen način obračuna in obdavčitve z DDV.

Za namenske kupone v skladu z ZZD-1 velja, da je promet obdavčen z DDV ob prenosu takšnega kupona. Dejanske izročitve blaga ali dejanskega opravljanja storitev v zameno za namenski kupon, ki ga dobavitelj sprejme kot plačilo ali delno plačilo, se ne šteje za ločeno transakcijo.

V primeru prenosa namenskega kupona se zneska plačila ne šteje za preplačilo, temveč se šteje za opravljeno dobavo blaga oziroma storitve, na katero se kupon nanaša. Račun je treba izdati ob vsakokratnem prenosu namenskega kupona.

DDV je treba obračunati ob prenosu namenskega kupona (šteje se, da je opravljena dobava).

Račun za prenos namenskega kupona je treba davčno potrditi v skladu z ZDavPR, če je plačan z gotovino.

Ob dejanski izročitvi blaga oziroma opravljeni storitvi (opravljeni v zameno za kupon) se šteje, da dobava ni opravljena, zato ni obveznosti izdaje računa po ZDDV-1 in zato izdani dokument ni predmet davčnega potrjevanja računov po ZDavPR.

Ker imajo običajno boni rok za unovčitev in se dogaja, da vsi boni nikoli niso unovčeni, se neunovčene bone prenese na prevrednotovalne poslovne prihodke.

Družba 1, d. o. o., je prodala namenske vrednostne bone v višini 6.100 evrov fizičnim osebam. 30 odstotkov izdanih vrednostnih bonov je bilo plačanih v gotovini in 70 odstotkov na transakcijski račun. Rok za njihovo unovčitev je šest mesecev, gre za rabo opravljenih storitev. Od prodanih namenskih vrednostnih bonov je bilo unovčenih za 3.660 evrov. Družba 1, d. o. o., je obračunala DDV od prodaje vrednostnih bonov. Določenim vrednostnim bonom je rok za unovčenje potekel in jih je Družba 1, d. o. o., prenesla med prevrednotovalne poslovne prihodke.

Če organizacija izda kupcu darilni bon ob nakupu določenega blaga ali naročene storitve (nagrada zvestobe ipd.), se takšen bon knjiži kot izdan dobropis in zmanjšuje transakcijsko ceno prodanega trgovskega blaga oziroma opravljene storitve.

Družba 1, d. o. o., je kupcu ob nakupu 1.500 evrov izdala bon v vrednosti 10 odstotkov, ki ga lahko unovčijo pri naslednjem nakupu v roku treh mesecev. Nabavna vrednost zalog trgovskega blaga je 1.200 evrov. Kupec je nabavil blago v roku v vrednosti 2.318 evrov z vključenim 22-odstotnim DDV. Nabavna vrednost zalog trgovskega blaga je 1.600 evrov. Družba 1, d. o. o., je kupcu izdala dobropis v višini 10 odstotkov od izdanega računa in razliko kupec plača na transakcijski račun Družbe 1, d. o. o.

Družba 1, d. o. o., je kupcu ob nakupu 1.830 evrov z vključenim 22-odstotnim DDV izdala bon v vrednosti 10 odstotkov, ki ga lahko kupec unovči pri naslednjem nakupu v roku treh mesecev. Nabavna vrednost zalog trgovskega blaga je 1.200 evrov. Kupec v določenem roku ni izkoristil vrednosti bona.