Vprašanja in odgovori o napotitvi voznikov v skladu z Direktivo (EU) 2020/1057 v okviru prevoza blaga

10. 6. 2024

IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI: Ta priročnik so pripravile službe Komisije in Evropske komisije ne zavezuje. Sodišče Evropske unije je edino pristojno za uradno razlago prava Unije

SPLOŠNI POGOJI za ugotavljanje, kdaj je voznik napoten na delo in kdaj ne, v skladu z Direktivo (EU) 2020/1057

Direktiva (EU) 2020/10572 (v nadaljnjem besedilu: Direktiva) določa posebna pravila v zvezi z Direktivo 96/71/ES3 in Direktivo 2014/67/EU4 , ki sta zakonodajna akta o napotitvi delavcev na delo v okviru zagotavljanja storitev. Razlikuje med vrstami prevoza, za katere bi se pravila o napotitvi morala uporabljati, in tistimi, za katere se ta pravila ne bi smela uporabljati. Splošno merilo za tako razlikovanje je stopnja povezave z ozemljem države članice gostiteljice.

Natančneje, iz Direktive (EU) 2020/1057 izhaja, da so vozniki, ki opravljajo prevoze v državah članicah, ki niso država članica, v kateri ima sedež delodajalec voznika, napoteni, kadar opravljajo naslednje prevoze:

1) navzkrižne trgovinske operacije – pomenijo prevoze med dvema državama članicama ali med državo članico in tretjo državo, ki ni država, v kateri je sedež podjetja prevoznika, ki izvaja te operacije;

2) kabotažo – pomeni notranji prevoz za najem ali plačilo, ki ga na ozemlju države članice začasno izvaja prevoznik s sedežem v drugi državi članici8 . Vozniki se ne obravnavajo kot napoteni, kadar opravljajo: 1) mednarodne dvostranske prevoze9 – pomenijo prevoze na podlagi prevozne pogodbe iz države članice, v kateri je sedež podjetja prevoznika (državi članici sedeža), v drugo državo članico ali tretjo državo ali iz druge države članice ali tretje države v državo članico sedeža; 2) omejene dodatne dejavnosti natovarjanja in/ali raztovarjanja10 (tj. zgoraj opisane navzkrižne trgovinske operacije), ki se izvajajo v okviru dvostranskih prevozov v državah članicah ali tretjih državah, ki jih voznik prečka; 3) tranzit11 prek ozemlja države članice brez natovarjanja ali raztovarjanja; 4) začetni ali končni del kombiniranega prevoza12, kot je določeno v Direktivi Sveta 92/106/EGS13, če cestni del sam po sebi predstavlja mednarodni dvostranski prevoz.

1 Ta priročnik obravnava vprašanja in odgovore o napotitvi voznikov v okviru cestnega prevoza blaga. Na isto temo bo v zvezi s pravili o prevozu potnikov pripravljen drugačen sklop vprašanj in odgovorov.

2 Direktiva (EU) 2020/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o določitvi posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev voznikov v sektorju cestnega prometa ter spremembi Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje in Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 249, 31.7.2020, str. 49).

3 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1). 4 Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (UL L 159, 28.5.2014, str. 11).

5 Uvodna izjava 9 Direktive (EU) 2020/1057: „Uravnovešena sektorska pravila o napotitvi bi morala temeljiti na obstoju zadostne povezave med voznikom in opravljeno storitvijo ter ozemljem države članice gostiteljice. Za lažje izvrševanje teh pravil bi bilo treba razlikovati med različnimi vrstami prevoza, odvisno od stopnje povezave z ozemljem države članice gostiteljice.“

6 Navedene v uvodnih izjavah 12 in 13 Direktive kot „mednarodni prevoz, ki ni dvostranske narave“.

7 Država članica sedeža je opredeljena v členu 2(8) Uredbe (ES) št. 1071/2009.

Celoten priročnik je na voljo tukaj.

Nazaj

s