Jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, ki se ne všteva v davčno osnovo, je bila za izplačila do 31. 12. 2022 določena v fiksnem znesku,  za izplačila po tem datumu pa se v skladu s spremembo 9. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja – Uredba  določi v odstotku zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec (PP v RS), in sicer:   

* po podatkih SURS je zadnja znana povprečna letna plača, preračunana na mesec, za leto 2021, ki znaša 1.969,59 eur

Za izplačilo jubilejne nagrade je ključnega pomena izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravice do izplačila. Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1 ne določa pogojev v zvezi z izplačili jubilejnih nagrad, temveč je to urejeno v posameznih kolektivnih pogodbah, aktih delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi. 

Tako je jubilejna nagrada za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, glede na naravo in namen tega dohodka, za zaposlene pravica iz delovnega razmerja zaradi pripadnosti delodajalcu, saj se s to nagrado zaposlenega nagradi za dolgoletno lojalnost temu delodajalcu. 

Če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. 

v zvezi s skupno delovno dobo se za javne uslužbence upošteva skupna delovna doba pri delodajalcih v javnem sektorju, Z vidika določitve pravice do jubilejne nagrade, javni sektor deluje kot en delodajalec, zato se za davčne namene jubilejna nagrada, izplačana na podlagi 177. člena ZUJF, šteje za jubilejno nagrado za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.

V skladu z drugim odstavkom 73. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1 lahko poslovodja z družbo sklene pogodbo o zaposlitvi in se takšno razmerje šteje za delovno razmerje. Če je jubilejna nagrada izplačana poslovodji, ki ima z družbo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, se le-ta obravnava po določbi 9. člena Uredbe. Jubilejna nagrada izplačana poslovodji, ki ni v delovnem razmerju, pa se v celoti všteva v davčno osnovo dohodka, ne glede na to, da se za davčno namene dohodek poslovodij šteje za dohodek iz delovnega razmerja (1. točka drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2).