Dobava čistilnega materiala, danega neposredno v uporabo

Umetniška galerija je nabavila čistilni material. Prejela je račun od dobavitelja v višini 2.440 € z DDV. Galerija je račun plačala. Galerija je zavezanka za DDV z 10 % odbitnim deležem.

Uvoz materiala iz tujine

Posredni uporabnik lahko nabavlja sredstva za svojo dejavnost z nakupom blaga in materiala znotraj države, lahko pa material tudi uvozi v svojem imenu in za svoj račun.

Količinska enota zaloge materiala se pri začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Pri določenih uporabnikih EKN se denarna sredstva izkazujejo v skladu s SRS 7, ki določa le posebnost glede prevrednotenja. Denarno sredstvo se pri začetnem pripoznanju izkaže v znesku, ki izhaja iz ustrezne listine.

Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po menjalnem tečaju na dan prejema. Prevrednotijo se samo denarna sredstva, izražena v tujih valutah, če se po prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj. Tečajna razlika, ki nastane pri tem, lahko poveča ali zmanjša prvotno izkazano vrednost, ob tem se v prvem primeru pojavi redni finančni prihodek v zvezi z denarnimi sredstvi, v drugem primeru pa redni finančni odhodek v zvezi z denarnimi sredstvi.

Zdravstveni dom Stari trg je za potrebe laboratorijskih preiskav uvozil reagente iz Združenih držav Amerike. Račun tujega dobavitelja v višini 3.140,29$, carina od uvoženega blaga 120 €, drugi stroški uvoza 42 €. Tečaj dolarja ob prejemu računa je 1,5961 €, valuta računa 60 dni po prejemu. Tečaj dolarja ob plačilu računa je 1,6273 €. Zdravstveni dom je davčni zavezanec s pravico do delnega odbitka vstopnega davka v višini 12 %.

Po plačilu obveznosti dobaviteljem v državi v zvezi z drugimi stroški uvoza in plačilu obveznosti za DDV evidenčno knjižimo tudi denarni tok.

Evidentiranje obračuna službenega potovanja v tujini

Zaposlenemu v srednji šoli je odobrena udeležba na sestanku ravnateljev tehničnih srednjih šol v Veliki Britaniji. Pred potovanjem se mu izplača akontacija za službeno potovanje v višini 800 €. Turistična agencija je izstavila račun za letalsko vozovnico v višini 150 €. Po zaključenem službenem potovanju je zaposleni dostavil dokumentacijo za obračun (potni nalog, račun za prenočišče). Skupna vrednost dnevnic in računa za prenočišče znaša 750 €. Razliko preveč izplačane akontacije v višini 50 € je zaposleni vrnil.

Evidentiranje obračuna podjemne pogodbe

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) od 1.1.2014 drugače ureja obvezno zavarovanje oseb, ki občasno dosegajo dohodke in niso obvezno zavarovane na kateri drugi od predpisanih podlag.

Osebe, ki niso zavarovane na podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas, kot samozaposlene, kot družbeniki poslovodje, kot kmetje, se morajo na podlagi 18. čl. ZPIZ-2 zavarovati, če opravljajo delo v kakšnem drugem pravnem razmerju in dosegajo dohodke (razen drugih dohodkov iz 105. čl. Zakona o dohodnini), obdavčene z dohodnino.

To so zlasti dohodki za opravljeno delo po podjemni, avtorski ali drugi pogodbi civilnega prava, dohodki prokuristov in poslovodij, dohodki oseb, imenovanih v organe kapitalskih in osebnih družb, fundacij, zavodov ter dohodki stečajnih in drugih upraviteljev, sodnih cenilcev in izvedencev. Na podlagi dohodkov iz prenosa premoženjskih pravic (pri teh namreč ne gre za dohodke za opravljeno delo) pa se prejemki ne zavarujejo.

Izplačevalec mora na podlagi izjave preveriti podatke o statusu prejemnika dohodka. To opravi tako, da od izvajalca zahteva pisno izjavo o njegovem statusu. Izplačevalci morajo tako od dohodkov oseb, ki niso obvezno zavarovane, obračunati enake prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot od plač zaposlenih, torej prispevek delodajalca po stopnji 8,85 % in prispevka delojemalca po stopnji 15,5 %. Ti imajo zato ob enakem bruto, vendar zaradi različnega statusa nižji neto dohodek, za izplačevalca pa je strošek v obeh primerih enak (ali izvajalec »lovi pokojninsko osnovo« ali ne).

Od 1.2.2014 pa velja sprememba Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-M), ki predpisuje širšo osnovo za obračunavanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, višje stopnje in novi prispevek od vseh dohodkov iz drugih pravnih razmerij. Prispevek za zdravstvo znaša 6,36 %, prispevek za poškodbe pri delu pa 0,53 %. Posledica tega pa je, da se za izvajalca ne glede na njegov status (ali je zaposlen za polni delovni čas ali pa je brezposeln) neto dohodek zniža za prispevke za zdravstvo (6,36 %), medtem ko se za izplačevalca povečajo stroški storitev v višini 0,53 %.

Knjižnica se je dogovorila s pogodbenim delavcem za ureditev arhiva. Vrednost opravljenega dela po pogodbi 10.000 €, delavec je podal izjavo, da je brezposeln, davek na osebne prejemke 25 %, prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 8,85 %, prispevek za zdravstveno zavarovanje 0,53 % in posebni davek na določene prejemke 25 %.

Izračun pogodbenega dela:

Evidentiranje obračuna podjemne pogodbe s povračilom potnih stroškov

Višja šola je sklenila podjemno pogodbo s prevzemnikom del za izvedbo predavanj iz informatike v višini 10.000 € bruto, njegov status pa je zaposlena oseba za polni delovni čas. Šola se je v podjemni pogodbi zavezala povrniti tudi potne stroške, ki so znašali po predloženih obračunih potnih nalogov 450 €.

V tem primeru moramo k bruto znesku prišteti višino povračil k bruto znesku, obračun podjemne pogodbe pa je naslednji:

Izračun pogodbenega dela:

Opozorilo:

• Na podlagi 289. člena ZDavP-2 lahko zavezanec dejanske stroške, ki so mu nastali pri doseganju dohodkov iz zaposlitve, uveljavlja v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine – vse do leta 2014.
• S spremembo ZDavP-2 (Ur. l. RS, št. 91/2015) pa lahko davčni zavezanec - rezident uveljavlja dejanske stroške že prej, to je pri sestavi informativnega izračuna dohodnine.
• Po novem torej ni treba čakati na prejem informativnega izračuna in sestavljati ugovor (lahko pa še vedno, če zavezanec ne odda ali zamudi z vlogo).
• Vlogo za uveljavljanje dejanskih stroškov pri odmeri dohodnine odda na posebnem obrazcu - rok je 5. februar.

Knjiženje je enako kot v prejšnjem primeru 5/1.8, samo da so zneski drugačni.

Obračun in izplačilo štipendije

Zdravstveni dom je sklenil s študentom pogodbo o štipendiranju za poklic radiološki inženir. Mesečni znesek štipendije je 120 €.

Nakup deviz za strokovno izpopolnjevanje zapo­slenega na kongresu v tujini

Posredni proračunski porabniki praviloma nimajo prilivov denarnih sredstev iz tujine od opravljanja osnovne dejavnosti za tujce. Za namene plačil storitev v tujino ali materiala poslujejo preko izbranih bank.

Višja šola Novo mesto sodeluje z višjo šolo podobne smeri v Kanadi. Za izmenjavo znanj se vsako leto izbere profesor, ki se udeleži letnih izpopolnjevanj. Vrednost letalske vozovnice je 450 € po računu turistične agencije. Ocenjena vrednost dnevnice, prenočišča za teden dni se izplača profesorju pred potovanjem kot akontacija v višini 1.900 CAD. Višja šola je kupila kanadski dolar na banki po tečaju 1,5715 €. Stroški bančne provizije so 15 €.

Po končanem potovanju zaposleni predloži obračun, iz katerega je razvidno, da so znašali stroški prenočišča 990 CAD, stroški dnevnic pa 750 CAD.

Obračun najemnine, kjer se najemnikova vlaganja v najeti poslovni prostor poračunajo z najemnino

Podjetje Sonček je dalo poslovni prostor v poslovni najem knjižnici. Pred začetkom uporabe je bilo treba izvesti gradbena dela. V skladu s pogodbo se najemnikova vlaganja v najeti poslovni prostor poračunajo z najemnino.

Letna najemnina 4.000 €
Vrednost izvedenih gradbenih del 10.000 €
Knjižnica ima pravico do 10 % odbitka DDV.

Knjiženje nadomestila za pridobitev pravice do fotokopiranja učnega gradiva

Uporabniki avtorskih del v vzgojno-izobraževalnem sistemu v Republiki Sloveniji morajo v skladu s Skupnim sporazumom o reproduciranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah v vrtcih in šolah v Republiki Sloveniji plačevati nadomestilo za fotokopiranje učnega gradiva za učne namene.

Zavezanci tega sporazuma so vse javne osnovne in srednje šole, ki se financirajo iz državnega proračuna za izvajanje javnoveljavnih vzgojno-izobraževalnih programov na podlagi 81. člena ZOFVI, oziroma zasebne osnovne in srednje šole, ki se za izvajanje javno veljavnih vzgojno-izobraževalnih programov financirajo iz državnega proračuna na podlagi 73. člena ZOFVI (zasebna šola s koncesijo) ali na podlagi 86. člena ZOFVI (zasebna šola brez koncesije).

Zavezanci tega sporazuma so tudi vsi javni vrtci, ki se sofinancirajo iz proračunov občin – ustanoviteljic teh vrtcev in prispevkov staršev – uporabnikov storitev vrtca v skladu z določbami Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO, v nadaljnjem besedilu: ZVrt) za izvajanje javno-veljavnih programov predšolske vzgoje, oziroma zasebni vrtci, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev na podlagi 73. člena ZOFVI (zasebni vrtec s koncesijo) oziroma na podlagi 34. člena ZVrt (zasebni vrtec brez koncesije).

Za fotokopiranje avtorskih del pri pouku je šola dolžna plačati Združenju SAZOR nadomestilo za fotokopiranje v obsegu, določenem v skladu s tem sporazumom, za posamezno šolsko leto (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).

Nadomestilo se plačuje izključno za fotokopije, ki se jih uporablja v skladu s tem sporazumom in predpisi, ki urejajo avtorsko pravico in sorodne pravice.

Nadomestilo se plačuje v pavšalnem znesku, ki je zmnožek števila otrok, vpisanih v vrtec, ki dopolnijo 5 let v šolskem letu, v katerem se plačuje nadomestilo, oziroma učencev, vpisanih v osnovno šolo ali dijakov, vpisanih v srednjo šolo (v nadaljnjem besedilu: učenci), in vrednosti tarife na posameznega učenca, kot je opredeljena v 11. členu tega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: tarifa).

Znesek nadomestila se plačuje za tekoče šolsko leto, in sicer najpozneje do izteka tekočega šolskega leta in se ga ne more prenašati v prihodnje šolsko leto.

Plačilo nadomestila v nobenem primeru ne pomeni, da bi bila katera koli šola prosta svojih obveznosti in dolžnosti, določenih s tem sporazumom in predpisi, ki urejajo avtorsko pravico in sorodne pravice, oziroma da bi bilo možno fotokopiranje brez omejitev.

Za izvrševanje pogodbenih obveznosti Združenje SAZOR pošilja šoli, s katero je sklenjena pogodba, račun z obračunom višine nadomestila, obračunanega po veljavni tarifi, določeni s tem sporazumom, najpozneje do 30. junija v tekočem šolskem letu.

Šola je dolžna plačati nadomestilo na podlagi izstavljenega računa v 60 dneh po prejetju tega računa na transakcijski račun Združenja SAZOR.

Če šola zamudi rok za plačilo nadomestila iz prejšnjega odstavka, je dolžna plačati zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti računa do plačila.

Če šola krši določila tega sporazuma (npr. fotokopiranje prek obsega, navedenega v 6. členu tega sporazuma in podobno), jo je Združenje SAZOR dolžno predhodno pisno opomniti in ji določiti rok za odpravo ugotovljenih kršitev. Če šola nepravilnosti ne odpravi v določenem roku, je dolžna plačati pogodbeno kazen v znesku 0,5 % vrednosti mesečnega pavšalnega nadomestila, in sicer v roku 60 dni od vročitve obvestila o plačilu pogodbene kazni zaradi neodpravljene kršitve, po poteku tega roka pa tudi zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti plačila do dejanskega plačila.

Šola je prejela račun za nadomestilo v višini 1.000 evrov.

Nabava materiala in direktna poraba

Lidija Robnik

Vrtec je nabavil material v vrednosti 610,00 evrov z vključenim 22-odstotnim davkom na dodano vrednost. Stopnja odbitka davka na dodano vrednost je en-odstotek. Vrtec je dobavitelju račun plačal iz svojega transakcijskega računa.