ZUJF sicer ureja povračila stroškov in druge prejemke iz delovnega razmerja, vendar se teh določb ne uporablja za javne uslužbence, temveč samo za funkcionarje. Kdo so funkcionarji v Republiki Sloveniji, je razvidno iz Priloge 3 ZSPJS.

Za funkcionarje in tudi za javne uslužbence pa velja 165. člen ZUJF, ki ureja določanje in izplačevanje povračil stroškov in drugih prejemkov, in sicer določa, da se v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu zaposlenemu ne glede na določbe splošnih aktov in kolektivnih pogodb ne sme določiti povračil stroškov v zvezi z delom in prejemkov iz delovnega razmerja v drugačni višini, kot to določa ZUJF.

ZUJF tako 165. členu določa, da če delodajalec ugotovi, da so bili zaposlenemu določeni in izplačani višji zneski povračila stroškov oziroma višji prejemki iz delovnega razmerja, kot bi mu pripadali, obvesti zaposlenega, ki je dolžan vrniti preveč izplačane zneske. Delodajalec in zaposleni se dogovorita o načinu vrnitve preveč izplačanih zneskov, in sicer je treba skleniti pisni dogovor, ki vsebuje znesek, ki ga mora zaposleni vrniti, in način vrnitve (vračilo v enkratnem znesku ali dogovor o vračanju v več obrokih). ZUJF ne določa, v kakšnem času mora zaposleni vrniti preveč izplačane zneske, zato je to predmet dogovora, vendar pa mora delodajalec poskrbeti, da so sredstva vrnjena, če bi prišlo na primer do prenehanja delovnega razmerja zaposlenega. Če se delodajalec in zaposleni v enem mesecu od pisnega poziva delodajalca ne dogovorita o vrnitvi, mora delodajalec preveč izplačani znesek zahtevati s tožbo pred pristojnim sodiščem.

ZUJF določa tudi, da se v primeru, če je določba o višini prejemka in povračilu stroškov v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu določena v nasprotju z ZUJF, uporablja določbe tega zakona kot sestavni del pogodbe, odločbe ali sklepa, kar izhaja tudi iz 165. člena ZUJF.

V zvezi s 65. členom ZUJF in problematiko vračanja preveč izplačanega povračila stroškov prevoza na delo in z dela pa je Ministrstvo za javno upravo upoštevaje sodno prakso izoblikovalo stališče, ki je dostopno tudi na spletni strani MJU (https://www.gov.si/teme/povracila-stroskov-in-drugi-osebni-prejemki/), da določba 165. člena ne izključuje uporabe 191. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, v nadaljevanju: OZ), ki določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj, ali če je plačal, da bi se izognil sili.