Začasni ukrepi za pomoč zavezancem pri poslovanju s Finančno upravo (dopolnjeno)

16. 8. 2023

Vlada je sprejela nekaj začasnih ukrepov v upravnih zadevah za preprečevanja posledic poplav, ki se nanašajo tudi na poslovanje s Finančno upravo Republike Slovenije (FURS). Zavezance opozarjamo tudi na nekaj dodatnih zakonskih možnosti, ki jih lahko še izkoristijo. Objavljamo, katere postopke smo zamaknili in kje zavezanci dobijo več informacij.

Vlada je 5. avgusta 2023 izdala Odlok o začasnih ukrepih v upravnih zadevah za preprečevanje posledic poplav, ki so prizadele Republiko Slovenijo avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 87/23 in 89/23; v nadaljevanju: odlok), ki je začel veljati dne 6. avgusta 2023 in velja 1 mesec.

Z omenjenim odlokom se na podlagi 306.a člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) določajo naslednji začasni ukrepi za zavarovanje položaja strank v upravnih zadevah in omogočanje odločanja organov v upravnih zadevah zaradi posledic poplav, ki so prizadele Republiko Slovenijo:

  • odpravlja se krajevna pristojnost za sprejem vlog (vloge, ki jih sprejemajo in obravnavajo pristojni finančni uradi, je mogoče vložiti na kateremkoli finančnem uradu),
  • omogočeno je vlaganje vlog po elektronski poti brez kvalificiranega elektronskega podpisa (razen če zakon določa obvezno vlaganje vlog prek eDavkov),
  • za 14 dni se podaljšujejo vsi procesni roki, to so roki za izpolnitev procesne pravice ali procesne obveznosti (na primer za vložitev pritožbe, dopolnitev zadeve in podobno), kar pomeni, da procesni roki mirujejo od 6. avgusta do vključno 19. avgusta 2023. Po izteku štirinajstdnevnega obdobja prekinitve roki tečejo naprej tako, da ima stranka na voljo še toliko dni za izpolnitev, kolikor ji je sicer ostalo pred prekinitvijo. Rok začne teči naprej 20. avgusta 2023,
  • omogoča se podaljšanje roka za izpolnitev materialnih obveznosti (podrobneje o tem v naslednji alineji) ter podaljšanje roka za izdajo odločbe in podobno,
  • odlok omogoča odlog plačila obveznosti (davki, prispevki, globe in podobno) za največ 24 mesecev (prvi odstavek 7. člena odloka). Zavezanec mora v zahtevi utemeljiti, da obveznosti iz upravičenega razloga, ki je povezan s poplavami, ne more plačati pravočasno. V primeru odobrenega odloga po tej podlagi se obresti ne obračunajo. Zahtevo lahko zavezanci vložijo v času veljavnosti odloka (do vključno 6. septembra 2023).

Kaj še lahko izkoristijo zavezanci?

Poleg ukrepov, ki jih določa Odlok, pa želimo vse zavezance spomniti na zakonske možnosti, ki jih lahko še izkoristijo v trenutni situaciji:

  • Predlaganje obračunov po izteku predpisanega roka (52. člen Zakona o davčnem postopku) in predložitev davčne napovedi po izteku predpisanega roka (62. člen Zakon o davčnem postopku). V teh primerih lahko zavezanci vložijo predlog za predložitev obračunov in napovedi po izteku zakonskega roka, iz opravičljivih razlogov. Predlog mora biti vložen v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je v zamudi, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za predložitev obračuna oziroma napovedi.
  • Vrnitev v prejšnje stanje (103. do 108. člen ZUP) Zakon o splošnem upravnem postopku omogoča vrnitev v prejšnje stanje, če je stranka iz  opravičenih vzrokov zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka (procesni roki). Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je 8 dni od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, ki je povzročil zamudo, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Po treh mesecih od dneva zamude se ne more več predlagati vrnitev v prejšnje stanje.
  • Sprememba oziroma znižanje akontacije davka (9. odstavek 371. člena in 1. odstavek 299. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2)
    Če se davčna osnova za tekoče leto razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto, se lahko tekom leta spremeni z vlogo za medletno spremembo višine predhodne akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) in davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO). Davčni zavezanec, katerega davčna osnova se za tekoče davčno leto razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto, lahko pri davčnem organu vloži vlogo za medletno spremembo višine predhodne akontacije.
  • Možnost vložitve vloge za ugodnejši način odplačevanja davkov (101., 102. in 103. člen ZDavP-2), in sicer: 
    • Fizične osebe:
      • odpis, delni odpis, odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev v izjemnih primerih (101. člen ZDavP-2 in 38. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku)
        V primeru izrednih okoliščin (poplava) se vlogi lahko ugodi ne glede na siceršnje mesečne dohodke, premoženje oziroma prihranke zavezanca in njegovih družinskih članov, kot izhajajo iz javnih evidenc, če bi plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka je dovoljen v primerih, ko je davek zapadel v plačilo največ tri mesece pred nastankom izrednih okoliščin. 
      • plačilo davka v največ 3 mesečnih obrokih brez preverjanja pogojev (drugi odstavek 103. člena Zakona o davčnem postopku).
      • plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za obdobje 24 mesecev ob predložitvi ustreznega zavarovanja (prvi odstavek 103. člena ZDavP-2)

    • Poslovni subjekti (pravne osebe in druge osebe z dejavnostjo):

      • plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za obdobje 24 mesecev iz razloga grožnje hujše gospodarske škode (102. člen Zakona o davčnem postopku). 
      • plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za obdobje 24 mesecev ob predložitvi ustreznega zavarovanja (prvi odstavek 103. člena ZDavP-2).   


        Navedenih plačilnih ugodnosti tako za fizične osebe kot poslovne subjekta po pravilih ZDavP-2 ni mogoče odobriti za akontacije davka, davčni odtegljaj ter za prispevke za zdravstveno zavarovanje in prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

  • Zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov (Zakonu o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane)

    Kmetje, ki so zavarovani na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, lahko kot oškodovanci pri davčnem organu vložijo zahtevek za odpis ali zmanjšanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

    Prispevki se zmanjšajo ali odpišejo le v primeru, če je škoda ocenila pristojna komisija za ocenjevanje škode.

    Glede na odstotek prizadetosti se zavarovanci razdelijo v dve kategoriji:
    • v I. kategorijo prizadetosti se razvrstijo tisti, katerim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 80 odstotkov do 100 odstotkov letnega katastrskega dohodka;
    • v II. kategorijo prizadetosti se razvrstijo tisti, katerim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 30 odstotkov do 80 odstotkov letnega katastrskega dohodka.

      Zavezancu I. kategorije prizadetosti se letni prispevek v celoti odpiše, zavezancu II. Kategorije prizadetosti pa se prispevek zmanjša za enak odstotek, kot je ocenjen odstotek izgube letnega katastrskega dohodka.
      V skladu z zakonom je možno pravico uveljavljati tudi v primeru pogina živine, kot živina pa se štejejo vse živali, ki prinašajo prihodek kmetije.
      O upravičenosti do zmanjšanja ali odpisa prispevkov odloči davčni organ v ugotovitveni odločbi na podlagi podatkov o ocenjeni škodi. Zavarovancu se zmanjša ali odpiše letni prispevek od osnove, od katere je bil zavarovan, vendar največ od zneska najnižje pokojninske osnove. Tako zmanjšana obveznost se šteje za plačano, saj jo za kmete poravna Republika Slovenija iz državnega proračuna.

Kateri postopki se trenutno ne izvajajo?

FURS je prilagodil izvajanje svojih procesov na način, da nemoteno zagotavlja storitve zavezancem, izvajanje določenih postopkov pa je prilagojeno:

  • opominjanje in izdaja sklepov v postopkih izvršbe. Prav tako je bila zamaknjena avtomatična izdaja opominov in sklepov o izvršbi za tuje terjatve;
  • zamaknjeni so roki za izdaja tranš dohodnine (odločbe po obravnavanih ugovorih), NUZS (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča) in davka od premoženja;
  • postopki nadzora se začasno ne izvajajo na prizadetih območjih in zoper zavezance, ki navedejo razloge v povezavi s poplavami.

Izvajajo se vsi postopki, ki so v korist zavezancem oziroma na njihovo pobudo.

Kje dobite dodatne informacije?

Za vse informacije se lahko zavezanci obrnejo na klicni center Finančne uprave RS:

  • za fizične osebe: 08 200 1001
  • za poslovne subjekte: 08 200 1003

Na naši spletni strani www.fu.gov.si vzpostavljamo tudi zbirko Pogostih vprašanj in odgovorov v zvezi z davčnimi vsebinami v povezavi s poplavami in poslovanjem s Finančno upravo, ki jo bomo sproti dopolnjevali. 

O morebitnih dodatnih ukrepih za preprečevanje posledic poplav vas bomo sproti obveščali in dopolnjevali pogosta vprašanja in odgovore.

Nazaj

s