Davčni ščit je učinek sredstev ali obveznosti, ki vplivajo na zmanjšanje davčne obveznosti (davčne osnove), kot so:

- investiranje v neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva, pri katerih organizacija lahko uveljavlja davčne olajšave za investiranje;

- najem posojil (dolgoročnih, kratkoročnih) in obračunane pogodbene obresti so davčno priznane in zmanjšujejo davčno osnovo;

- prenos neizkoriščenih davčnih izgub v naslednja leta;

- združitve ali pripojitve in davčna obravnava prenesenih učinkov: izgube, neizkoriščene olajšave, ki vplivajo na zmanjšanje davčne obveznosti pri prevzemni družbi;

- upoštevanje oslabitev terjatev v preteklih letih, ki niso zniževale davčne osnove (davčno nepriznani odhodki) in se upoštevajo, kot priznani odhodki, v letu, ko so dejansko plačane;

- uveljavljanje oslabitev finančnih naložb (deleži ali delnice po nabavni vrednosti, ki ne kotirajo na domači ali tujih borzah) ob prodaji;

- upoštevanje obračunane amortizacije, ker je računovodska amortizacijska stopnja višja od davčno priznane.