Posebni insolvenčni postopek je po ZFPPIPP urejen postopek osebnega stečaja
Gre za postopek, ki ga lahko razdelimo:
Postopek osebnega stečaja se lahko vodi nad premoženjem vsake fizične osebe, kot so:
Osebni stečaj je možen nad vsakim stečajnim dolžnikom, kateri je nosilec obveznosti, kar velja za vse fizične osebe.
Za stečaj samostojnega podjetnika velja enaka ureditev kakor za stečaj fizične osebe. Rešena je dilema ali ostaja samostojni podjetnik še naprej zavezan za dolgove, ki v okviru stečaja niso bili poplačani, Če ni izveden postopek razbremenitve, bo samostojni podjetnik po zaključnem stečaju še naprej odgovarjal za dolgove.
V primeru, da bo samostojni podjetnik predlagal razbremenitev, se bo lahko rešil starih dolgov. To je bistvena novost, saj se je sedaj podjetnik lahko razbremenil podjetniških dolgov tako, da je začel in zaključil stečajni postopek.
Potrebno je narediti poročilo o stanju dolžnikovega premoženja, ki mora biti priloženo predlogu za začetek postopka, če je dolžnik sam predlagatelj, ali priložiti izjavo o razlogih za začetek postopka ali naroku, če je predlagatelj druga oseba.
Poročilo je potrebno, če gre za fizično osebo, ki ni podjetnik, katera ne rabi voditi poslovnih knjig in evidenc osnovnih sredstev, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti premoženjsko stanje.
Poročilo mora vsebovati vse premoženje dolžnika, podatke o transakcijskih računih, podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter njihovih izplačevalcih z izjavo, da je v popisu navedeno vse premoženje dolžnika in vse računi, za katere ve. Podpis na poročilo mora biti notarsko overjen.
Dolžnik je dolžan na zahtevo upravitelja ali sodišča dati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih treh letih pred uvedbo osebnega stečaja. Upravljavci zbirke podatkov so upravitelju dolžni posredovati podatke na njegovo zahtevo (banke, FURS ipd.).
Z začetkom stečajnega postopka se omeji poslovna sposobnost stečajnega dolžnika, saj ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso.
Brez soglasja sodišča ne more najeti posojil, dajati poroštev, odpreti novega transakcijskega računa ter se ne more odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. V primeru, da bi dolžnik sklenil pravni posel v nasprotju s prepovedjo, je posel brez pravnega učinka. Po začetku stečajnega postopka zastopa dolžnika stečajni upravitelj.
Z začetkom stečajnega postopka podjetnika mu preneha status samostojnega podjetnika ali zasebnika.
Zakon loči pojem statusa samostojni podjetnik ali zasebnik.
Samostojni podjetniki so fizične osebe, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.
Med zasebnike spadajo zdravniki, notarji, odvetniki, učitelji, kmetje ali druge fizične osebe, ki niso podjetniki in ki kot poklic opravljajo določeno dejavnost. Z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti prenehajo obveznosti plačevanja javnopravnih dajatev in na podlagi obvestila sodišča AJPES izbriše podjetnika iz registra.
Stečajni upravitelj mora naslednji dan po začetku stečajnega postopka odpreti račun upravitelja, preko katerega sme spremljati vplačila.
Z začetkom stečajnega postopka se oblikuje stečajna masa iz katere se enako in sorazmerno poplačajo vsi dolžnikovi upniki.
Pri oblikovanju stečajne mase pri fizični osebi je posebnost, da prejema stalne prejemke (plača, pokojnina, nadomestila), ki v času trajanja stečajnega postopka tvorijo, poleg premoženja iz popisa premoženja, stečajno maso.
Sodišče mora s sklepom o izterjavi stalnih prejemkov, določiti kolikšen del plače ali drugega stalnega prejemka je izplačevalec dolžan plačati na račun upravitelja. Sodišče sprejme sklep o zasegu denarnega dobroimetja in naloži banki, da prenese denarna sredstva v dobro računa upravitelja.
Če gre za premičnine jih lahko oceni stečajni upravitelj (cenitev je stroškovno ugodnejša in hitrejša).
V primeru nepremičnin mora jih mora oceniti pooblaščeni ocenjevalec. Dolžnik (fizična oseb), ki bo z družino živel v lastniški nepremičnini, katera sodi v stečajno maso, jo bo moral prodati.
Sodišče bo s sklepom o prodaji naložilo dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni nepremičnino in jo izroči upravitelju. V postopku osebnega stečaja gre za prodajo proste nepremičnine, kar je razlika od individualne izvršbe, kjer se nepremičnina prodaja zasedena.
Glede izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika velja v primeru osebnega stečaja posebno, daljše izpodbojno obdobje.
Podaljšanje je razumljivo, ker bo dolžnik v večini primerov sklepal posle in skrival premoženje z in pri povezanih osebah. Izpodbojno obdobje je iz dvanajstih mesecev podaljšalo na tri leta pred uvedbo postopka.
Daljše izpodbojno obdobje velja za pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, njegovih polnoletnih otrok, staršev, sester in bratov, ter pravna dejanja opravljena brezplačno ali za plačilo neznatne vrednosti in je tako olajšano izpodbijanje dolžnikovih dejanj stečajnemu upravitelju in drugim upnikom.
Za druge posle, ki ne bi ustrezali že navedenim pogojem, torej, da nasprotna stranka ni iz kroga povezanih oseb ali da posli niso bili sklenjeni brezplačno, veljajo splošna pravila o izpodbojnosti in dvanajstmesečni rok za izpodbijanje.
Najbolj radikalna novost v stečajnem postopku je odpust obveznosti stečajnega dolžnika. Z odpustom se lahko doseže razbremenitev dolžnika in nadaljnje človeka dostojno življenje.
Z razbremenitvenim postopkom se zagotavlja upnikom v določenem časovnem obdobju rubljivi del dolžnikovih prihodkov in dolžnika, in se razbremeni starih dolgov, za kar se mora dolžnik v preizkusni dobi dokazati, ob tem, da sedem let živi od eksistenčnega minimuma (od nerubljivega dela prihodkov).
Teh sedem let predstavlja sušno obdobje, ko dolžnik dela v veliki meri za upnike in je pod njihovim budnim očesom.
Postopek za odpust obveznosti je poseben postopek znotraj postopka osebnega stečaja. Izvede se v okviru osebnega stečaja in na predlog dolžnika. Ves čas trajanja preizkusnega obdobja ostanejo v veljavi pravila o izterjavi stalnih prejemkov stečajnega dolžnika in o zasegu denarnega dobroimetja na računih dolžnika.
Č4Do izdaje sklepa o zaključku osebnega stečaja ima dolžnik možnost vložiti predlog za odpust obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, v delu, v katerem se obveznosti ne bodo poplačale. Stečajni dolžnik mora predlogu priložiti tudi izjavo, da ni ovir za odpust obveznosti.
Spoznajmo, katere so zakonske ovire za odpust obveznosti:
Sodišče o dolžnikovem predlogu odloči s sklepom o začetku postopka za odpust obveznosti, v katerem določi preizkusno obdobje.
To ne me biti krajše od dveh let od uvedbe postopka osebnega stečaja in ne krajše od enega leta od uvedbe samega postopka odpusta, nikakor ne daljše od petih let od uvedbe postopka.
Preizkusno obdobje določi sodišče, ki upošteva starost dolžnika, njegove družinske razmere, njegovo zdravstveno stanje in druga osebna stanja ter razloge za plačilno nesposobnost.
Dolžnikov položaj se med postopkom odpusta obveznosti ne spremeni. Še vedno velja značaj osebnega stečaja in omejitev poslovne sposobnosti. Še vedno velja dolžnost poročanja o spremembi premoženjskega stanja in dolžnost iskanja zaposlitve.
V primeru, da gre za zaposlenega, je za delo sposobni dolžnik zavezan k iskanju zaposlitve, sprejemu ustrezne zaposlitve in poročanju upravitelju o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev. Zakon upravitelju nalaga obveznost nadzora izpolnjevanja obveznosti med preizkusnim obdobjem.
Upniki in stečajni upravitelj imajo šest mesecev časa za ugovor zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti. Ugovor lahko vložijo iz razloga neobstoja pogojev za odpust obveznosti, če obstaja ovira za odpust, ali če dolžnik krši obveznosti, ki jih ima v postopku osebnega stečaja.
Mogoč je ugovor zaradi neizpolnjevanja obveznosti v postopku osebnega stečaja vložiti do konca preizkusnega obdobja.
V primeru, da sodišče ugotovi, da je ugovor utemeljen, s sklepom zavrne predlog za odpust in ustavi postopek odpusta obveznosti.
V tem primeru stremi k zaključku postopku osebnega stečaja z nadaljnjo odgovornostjo dolžnika za dolgove.
Z ugovorom je mogoče ugovarjati tudi neprimerno dolžino preizkusne dobe. V takem primeru bo sodišče ustrezno podaljšalo preizkusno obdobje, če bo presodilo, da je ugovor utemeljen.
Posledica odpusta obveznosti je sprememba neplačanega dela navadne ali podrejen terjatve v naturalno obveznost.
To pomeni, da s pravnomočnostjo sklepa o odpusti obveznosti upniki prej omenjenih terjatev, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, izgubijo pravico sodno izterjati preostanek neplačane terjatve.
Odpust ne velja za ločitvene upnike in upnike določenih privilegiranih (prednostnih) terjatev.
Prednostne terjatve so:
Postopek je namenjen enakemu poplačilu upnikov. V postopku se uporabljajo pravila dednega prava, predvsem ureditev prehoda pravic in obveznosti pokojne osebe na njene dediče.
Posebnosti oz. odstopanja od stečajnega postopka, ki ga poznamo, so potrebna, ker je oblikovanje stečajne mase drugačno, kot je bilo do sedaj.
Stečajno maso predstavlja zapuščina (premoženje zapustnika ob njegovi smrti). Ker to premoženje ni namenjeno opravljanju dejavnosti, je pravilno, da se ne uporabljajo pravila o nadaljevanju poslovanja stečajnega dolžnika, prav tako se ne uporabljajo pravila glede objav določenih dejstev o stečaju v AJPES in glede dokončanja nujnih poslov.
Stranke postopka bodo dediči, razen tistih, ki so se odpovedali dediščini, in upniki zapustnika. To so upniki, ki so pravočasno prijavili terjatev in upniki, ki terjatve niso prijavili in je bila njihova terjatev priznana.
Stečajno maso predstavljajo unovčena zapuščina, prihodki od upravljanja zapuščine, premoženje, vrnjeno zaradi izpodbijanja zapustnikovih pravnih dejanj ter terjatev do dedičev.
Gre za posebnost, ki izvira iz odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove. Tako gredo v stečajno maso terjatve upnikov do dedičev na podlagi odgovornosti za dolgove, vendar le do višine podedovanega premoženja.
Upravitelj je dolžan izterjati te terjatve za račun stečajne mase. Z začetkom stečaja zapuščine preneha pravica posameznega upnika terjati dolžnika. Enako je dolžan zahtevati izročitev premoženja, ki predstavlja zapuščino in je bilo izročeno dedičem, če so upniki uveljavljalo institut v zapuščinskem postopku.
Upniki lahko na podlagi 143. člena ZGD-1 uveljavljajo ločitev zapuščine od dedičev premoženja, s čimer preprečijo, da bi dediči upniki posegli po zapuščini oz. se iz nje poplačali.
V postopku stečaja zapuščine se ne uporabljajo naslednja pravila:
V postopku stečaja zapuščine preidejo na stečajnega upravitelja vse pravice dedičev glede upravljanja zapuščine in hkrati upnikov glede izterjave terjatev upnikov do dedičev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove.