Nekateri samostojni podjetniki, ki opravljajo samostojno dejavnost, ob povečanemu obsegu dejavnosti ali ob povečanih prihodkih začnejo razmišljati o preoblikovanju svojega samostojnega podjetništva (s. p.) v gospodarsko družbo (d. o. o.).

V primeru, da se s. p. odloči, da se bo statusno preoblikoval, lahko to stori na tri načina, in sicer:

1. svojo dejavnost prenese na novo d. o. o., ki se ustanovi zaradi prenosa poslovanja s. p.,
2. svojo dejavnost prenese na družinske člane ali
3. svojo dejavnost prenese na prevzemno d. o. o., ki je bila ustanovljena že prej.

S prenosom preidejo na d. o. o. vse poslovanje s. p. in vse njegove pravice in obveznosti, ki so povezane s poslovanjem s. p., saj d. o. o., kot univerzalni pravni naslednik, vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim poslovanjem s. p. V primeru, da d. o. o. ne izpolni obveznosti, ki so nastale pri s. p. v zvezi z njegovim poslovanjem pred vpisom prenosa poslovanja na d. o. o. in v register, s. p. zanje odgovarja z vsem svojim premoženjem.

Tovrstne terjatve do podjetnika načeloma zastarajo v petih letih po prenehanju opravljanja dejavnosti. Ta določba je vključena v Zakon o gospodarskih družbah (naprej ZGD-1) zaradi načela varstva upnikov, ki so sklenili posle s podjetnikom, ki je kot nosilec samostojne podjetniške aktivnosti odgovarjal za obveznosti z vsem svojim premoženjem.

S. p., ki se odloči za preoblikovanje oziroma prekvalifikacijo svoje dejavnosti, je dolžan na d. o. o. prenesti celotno svoje poslovanje s. p., in ni potrebno, da celotno premoženje vloži v osnovni kapital družbe. Podjetnik se lahko odloči, da med osnovni kapital prenese le zakonsko predpisan minimum (7.500 evrov), preostale vrednosti lahko razporedi na druge bilančne postavke, ki so določene za d. o. o.