Po strožjem zaprtju države zaradi omejevanja epidemije bolezni covid-19 bodo od 12. do 18. aprila veljali nekoliko manj strogi ukrepi, ki po prenovljenem vladnem semaforju spadajo v rdečo fazo. Razglasitev epidemije so sicer še podaljšali in bo od 17. aprila veljala še 30 dni.
V desetdnevnem obdobju se je Slovenija zaradi aktualnih razmer povezanih z epidemijo COVID-19 ponovno srečala z zaprtjem javnega življenja. Sprejeti so bili številni Vladni Odloki, ki posegajo na številna področja, delodajalci pa so se ponovno srečavali z vprašanji glede organizacije delovnega procesa in veljavnostjo interventnih ukrepov.
Iz vidika ukrepov za preprečevanja širjenja COVID-19 znotraj delovnega procesa, se je delo od doma izkazalo kot učinkovit ukrep za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcev in za preprečevanje širjenj okužb znotraj delovnega procesa. Interventna zakonodaja je poskrbela za poenostavljeno obveščanje Inšpektorata RS za delo (v nadaljevanju: IRSD). S PKP8 - Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19[1] se je podaljšala ureditev obveščanja delodajalca o nameravanem organiziranju dela na domu, z veljavnostjo od 1. 4. do 31. 12. 2021. Delodajalci vpisani v Poslovni register Slovenije lahko po predpisanem obrazcu IRSD elektronsko, preko portala SPOT obvestijo o nameravanem organiziranju dela na domu. Pri tem poudarjamo, da je delodajalec dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu obvestiti IRSD preden delavec začne z delom na domu. Kot delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so zunaj delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Tako delodajalcem, ki so v tem letu IRSD o delu na domu že obvestili, in se obdobje, na katero se je nanašalo obvestilo, še ni izteklo, pri tem pa se seznam delavcev ni spremenil, ponovnega obvestila na IRSD ni treba posredovati. Novo obvestilo o nameravanem organiziranju dela na domu je treba poslati vsakič, ko se delo od doma organizira za nove delavce, ali če je poteklo obdobje, za katero je delodajalec napovedal delo na domu. V zvezi s tem se svetuje, da delodajalec v obvestilo vnese podatke za daljše časovno obdobje. Glede na zakonsko obvezo predhodne obvestilne obveznosti delodajalca o nameravani organiziranosti dela od doma, se obvestilo o preklicu dela na domu ne zahteva.
Poudarjamo, da so bili tudi s sklepom Vlade do 30. 6. 2021 podaljšani naslednji ukrepi: pridobitev izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka, povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene ali varstva otrok in tudi ukrep delnega povračila nekritih fiksnih stroškov. Sama vsebina, pogoji in postopek uveljavitve se za posamezni ukrep ni spremenila, saj gre le za podaljšanje že veljavno sprejetih ukrepov.
Po Odloku o začasni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2[2] se je prepovedalo zbiranje v: vrtcih, osnovnih šolah, razen v oddelkih prilagojenega in posebnega programa, glasbenih šolah, srednjih in višjih strokovnih šolah, dijaških domovih, razen v primeru dijakov in študentov tujcev, ki jim je zaradi trenutnih varnostnih razmer onemogočena vrnitev v kraj stalnega bivališča, ter mladoletnikov brez spremstva s statusom prosilca mednarodne zaščite oziroma s priznano mednarodno zaščito, v organizacijah za izobraževanje odraslih, študentskih domovih, razen v primeru študentov, ki imajo stalno prebivališče v študentskem domu, študentskih družin, študentov tujcev in gostujočih profesorjev, ki jim je zaradi trenutnih varnostnih razmer onemogočena vrnitev v kraj stalnega bivališča ter na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih. Nadalje je določeno, da je v osnovnih šolah zbiranje dovoljeno v oddelkih s prilagojenim programom in posebnim programom.
V skladu z 2. členom predmetnega Odloka je določeno, da se tako za vrtce kot za učence od 1. do 3. razreda izvede nujno varstvo. Nujno varstvo pa je opredeljeno v drugem odstavku 2. člena Odloka, in sicer se nujno varstvo izvede za otroke in učence, katerih oba starša ali eden od staršev, ki je samohranilec, sta zaposlena v sektorjih kritične infrastrukture, določenih v 4. členu Zakona o kritični infrastrukturi[3], v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, zavodih s področja socialne varnosti, v Slovenski vojski, Policiji ali v poklicnih gasilskih enotah. Zaposlitev se ugotavlja na podlagi potrdila delodajalca.
Kot določa 2. člen Odloka se torej nujno varstvo organizira za otroke in učence, katerih oba starša ali eden od staršev, ki je samohranilec, sta zaposlena v sektorjih kritične infrastrukture, določenih v 4. členu Zakona o kritični infrastrukturi, v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, zavodih s področja socialne varnosti, v Slovenski vojski, Policiji in v poklicnih gasilskih enotah.
V zvezi s tem, se je v praksi pojavilo vprašanje, kdo ima pravico do nujnega varstva. Kot izhaja iz 2. člena Odloka imajo pravico do nujnega varstva samo zaposleni v kritični infrastrukturi, in kot je mogoče razbrati iz Odloka, se nujno varstvo ne razteza na primere, ko delavec opravlja svoje delo v gospodarstvu in njegova dejavnost ne sodi v kritično infrastrukturo. Treba je izhajati, da je nujno varstvo izjema, saj je načeloma zbiranje na področju zavodov za varstvo in izobraževanje trenutno prepovedano. Če delavec ni zaposlen v kritični infrastrukturi, nima možnosti do koriščenja nujnega varstva. Izpostavljamo pa, da imajo delavci ob pogojih, ki jih določa interventna zakonodaja možnost opravičene odsotnosti z dela ob zatrjevanju višje sile zaradi varstva otroka.
Prvenstveno je odsotnost zaradi višje sile opredeljena že v Zakonu o delovnih razmerjih[4], kjer je v 6. odst. 137. člena določeno, da če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.
Pravni standard višje sile je v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: - (i) prisotnost zunanjega vzroka, (ii) nepričakovanost dogodka, (iii) neizogibnost in (iv) neodvrnljivost dogodka.
Nadomestila plače delavcem zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja meje ureja tudi interventna zakonodaja, in sicer z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19.[5] V skladu z 20. členom ZIUOPDVE delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialnovarstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu, ali na delo ne more priti zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami, je upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom. Delavec, ki tako dela ne more opravljati zaradi višje sile, je upravičen do odsotnosti z dela in ima pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove, višina nadomestila pa ne sme biti nižja od minimalne plače.
V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se štejejo otroci do vključno 5. razreda osnovne šole, otroci v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroci, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
Izpostavljamo, da delavec mora prvenstveno zatrjevati, da dela ne more opravljati zaradi varstva otrok, pri čemer se to nanaša na otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca. Prav tako pa mora delodajalcu izkazati, da varstva ni mogoče zagotoviti s strani drugega starša oz. na drug primeren način. Ta pravica tako pripada enemu od staršev. Ocenjujemo, da je pri tem mišljeno, da sočasno ne moreta biti oba starša odsotna zaradi višje sile zaradi varstva otroka, možno pa je, da se kombinirata (nekaj dni eden, nato drugi).
Tudi v tem pogledu, ko ima delavec, ki je zaposlen v kritični infrastrukturi načeloma (če ne obstajajo kakšne posebne okoliščine) možnost koriščenja nujnega varstva po predmetnem Odloku, elementi višje sile zaradi varstva otrok ne bi bili izpolnjeni. Seveda pa pri tem poudarjamo, da je treba vsak primer presojati posebej glede na konkretne okoliščine zatrjevane višje sile.
Ne nazadnje izpostavljamo, da je bilo z Odlokom začasno prepovedano opravljanje tudi določene dejavnosti. V tem primeru imajo delodajalci še vedno možnost koriščenja začasnega ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. ZDUOP namreč podaljšuje tudi začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, in sicer začasni ukrep velja od 1. 2. do 30. 4. 2021. Vlada RS si je pridržala pravico ukrep največ dvakrat za obdobje enega meseca podaljšati, vendar ne dlje kot do 30. 6. 2021.
Sam postopek uveljavitve povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo ostaja enak glede na pretekle interventne zakone, ključno pa je, da ima delodajalec, da za čas, ko mu je zaradi epidemije Covid-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, možnost povračila nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II). Prav tako pa ima delodajalec možnost, da se ob podaji vloge za povračilo odloči, kolikšno višino povračila bo uveljavil. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila lahko tako znaša 80 % nadomestila plače (bruto I) in je omejena z višino povprečne mesečne plače v RS za mesec oktober 2020. Ne glede na to pa višina povračila izplačanega nadomestila plače lahko znaša tudi 100 % (bruto I) za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Začasnega okvirja (s spremembami) ni presegel 1,8 milijona EUR.
Še vedno pa ima delodajalec tudi možnost uveljavitve ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa uveljavljati za zaposlene, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas in jim je delodajalec odrediti delo s skrajšanim delovnim časom. Tudi veljavnost tega ukrepa je podaljšana in sicer ukrep velja do 30. 6. 2021. Edina novost glede ukrepa skrajšanja polnega delovnega časa je, da lahko pravico do subvencije od 1. februarja 2021 dalje uveljavlja tudi delodajalec, ki je pravna ali fizična oseba, ki je bila v Poslovni register Slovenije vpisana pred 18. oktobrom 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za poln delovni čas oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnosti in je bila pred 18. oktobrom 2020 vpisana v Register kmetijskih gospodarstev, in po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.
Obrazec za skrajšan delovni čas je na voljo v rubriki Kadrovska dokumentacija.
[1] Uradni list RS, št. 15/21, v nadaljevanju: ZDUOP.
[2] Uradni list RS, 47/2021 z dne 29. 3. 2021.
[3] Uradni list RS, št. 75/17.
[4] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE, v nadaljevanju: ZDR-1.