Spremembe bodo večinoma uveljavljene 1. januarja 2025
DZ je potrdil novele šestih davčnih zakonov, s katerimi vlada cilja na večjo konkurenčnost gospodarstva, privabljanje delovne sile in spodbude inovacijam ter investicijam. Spremembe so naletele na kritike gospodarstva in opozicije.
M. Z., Al. Ma.14. november 2024 ob 10.45
Zadnji poseg: 14. november 2024 ob 15.48
Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Slovenija, STAShrani članekPreberi članek
Gre za zakone o dohodnini, davku od dohodkov pravnih oseb, DDV-ju, davčnem postopku, davčnem potrjevanju računov in množičnem vrednotenju nepremičnin. Spremembe, ki jih je predlagala vlada, bodo večinoma uveljavljene 1. januarja 2025.
Da bi v Slovenijo privabili novo delovno silo, vlada z novelo zakona o dohodnini predlaga novo davčno olajšavo za visokokvalificirane kadre v starosti do 40 let, ki bi se v Slovenijo vrnili po dveh letih dela oz. študija v tujini ali pa so tu zaposleni tuji državljani. Po predlogu bodo ti novi rezidenti ob pogoju dvakratnika povprečne plače pet let po prihodu v Slovenijo deležni znižane dohodnine v vrednosti sedmih odstotkov bruto plače.
Poslanci so bili glede te določbe razdeljeni. "Z njo se v neenakopraven položaj spravlja enako izobraženega delavca iz Slovenije," je dejal Rado Gladek (SDS) in opozoril, da zna biti ustavno sporna. Milan Jakopovič (Levica) je menil, da bi bilo bolj smiselno pogoje za to ugodnost vezati na področja dela, kjer primanjkuje delavcev. "S tem ukrepom država spodbuja vrnitev nerezidentov nazaj v Slovenijo," pa se je strinjala Andreja Živic (Svoboda).
Katja Božič s finančnega ministrstva je povedala, da je spodbujanju zaposlovanja nove delovne sile v Sloveniji namenjena tudi odprava pogoja, da mora zavezanec za letno odmero dohodnine za nerezidente dokazati, da dohodki, doseženi v Sloveniji, v njegovi državi niso obdavčeni.
Da bi spodbudili lastništvo zaposlenih v podjetjih, je vlada pripravila dve rešitvi. Kot prvo je Božič navedla preložitev obdavčitve nagrad za zaposlene v zagonskih podjetjih na poznejše obdobje, kot drugo pa spremembe pri obdavčitvi nagrajevanja delavcev z delnicami na način, da se zmanjša strošek za delodajalca.
Velik del razprave so poslanci namenili predlaganim spremembam obdavčitve dohodkov iz dejavnosti za zavezance, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov.
Vlada namreč meni, da enostavne obdavčitve po normiranih stroških ne uporabljajo več le obrtniki, ko zaženejo posel, čemur je bila namenjena, ampak se je to razraslo in izrodilo v orodje za davčno optimizacijo za vse mogoče profile.
Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance se bo znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. Hkrati je za prve predvideno zvišanje meje za uveljavljanje 80-odstotnih normiranih stroškov na 60.000 evrov, za druge pa ohranitev pri 12.500 evrov.
Andrej Kosi (SDS) je državi očital, da ima normirance za davčne utajevalce, še posebej tiste, ki želijo poleg redne službe delati in dodatno zaslužiti še popoldne. Jožef Horvat (NSi) je predlagal dopolnilo, s katerim bi zaostritev ureditve za normirance, kot jo predlaga vlada, nekoliko omilili. Jakopovič je medtem predlagane rešitve zagovarjal z besedami, da se je sistem normirancev izrodil in ne sledi več prvotnemu namenu.
Med preostalimi določbami predloga novele zakona o dohodnini so še možnost prenašanja neizkoriščenih olajšav za digitalni in zeleni prehod v naslednjih pet zaporednih let, podaljšanje ukrepa ničelne bonitete za električne avtomobile v naslednjih pet let in nato njeno postopno zviševanje ter omejitev pokrivanja davčnih izgub na pet let. Kot pomemben ukrep je Katja Božič poudarila še ponovno izključitev subvencij za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (t. i. OMD-plačila) iz obdavčitve.
Predlog novele zakona o davčnem postopku je vlada pripravila z namenom uresničitve odločbe ustavnega sodišča v povezavi s pravnimi posledicami nedovoljenega davčnega izogibanja. Poleg tega je vanj vključila še nekatere druge spremembe, predvsem s ciljem odprave administrativnih ovir in povečanja učinkovitosti pobiranja davkov.
Cilj predloga novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin je predvsem upravna poenostavitev določenih faz postopka določanja modelov vrednotenja nepremičnin. Med drugim se ukinja poskusni izračun posplošene vrednosti nepremičnin, prav tako pa tudi pošiljanje pisnih potrdil iz evidence vrednotenja njihovim lastnikom ob vsaki novi določitvi modelov vrednotenja.
Po predlogu bodo lastniki nepremičnin pisno obvestilo o vrednosti njihovih nepremičnin prejeli le še enkrat, to je do konca leta 2025. Nato se bodo lahko s temi podatki seznanili z vpogledom v javno dostopno evidenco na spletu, manj veščim pa bodo tudi v prihodnje na podlagi zahteve podatki še vedno na voljo tudi v pisni obliki, je povedala Katja Božič.
Namen novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV) je prenos dveh evropskih direktiv v slovensko zakonodajo, in sicer naj bi se malim podjetjem olajšalo čezmejno poslovanje ter zvišal prag za obvezno identifikacijo in obračunavanje DDV-ja s 50.000 na 60.000 evrov letnega prometa. Poleg tega se uvaja možnost skupne identifikacije za namene DDV-ja več davčnih zavezancev.
Hkrati se bo z novelo zakona DDV za pijače z dodanim sladkorjem in sladili zvišal z znižane 9,5-odstotne na splošno stopnjo, to je 22 odstotkov. Gre za energijske in gazirane pijače ter druge pijače z dodanim sladkorjem ali sladili, je dejala Božič in dodala, da s tem sledimo zgledu sosednjih držav.
Med bistvenimi novostmi predloga novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je državna sekretarka navedla omejitev prenašanja davčnih izgub na pet prihodnjih let, možnost prenosa neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod v pet let po letu investicije ter črtanje posebne opcijske ureditve za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Z novelo zakona o davčnem potrjevanju računov pa naj bi uredili sistem sporočanja podatkov o prodaji blaga in storitev prek avtomatov finančni upravi. Poročati bo treba tako o prodaji prek avtomatov za prodajo storitev, za kar so se do zdaj izdajali računi, kot tudi prek avtomatov za prodajo blaga, za kar do zdaj računov ni bilo treba izdajati. Novost se bo začela uporabljati s 1. januarjem 2026, da se bodo lahko zavezanci in finančna uprava ustrezno prilagodili, je pojasnila Katja Božič.
Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Erika Štular, finančni minister Boštjančič do konca leta napoveduje tudi izhodišča za obdavčitev premoženja, vključno z nepremičninami. Ob tem poudarja, da ne bo "šokov" za stanovanja, v katerih lastniki bivajo. Glede na napovedi vlade sicer v tem mandatu konkreten davek na nepremičnine, ki bi nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ne bo sprejet.
Spremembe je na novinarski konferenci vlade v okviru odgovora na novinarsko vprašanje komentiral tudi gospodarski minister Matjaž Han. "Vsi že 20 let vemo, da imamo v Sloveniji relativno zelo visoko obremenjene plače," je dejal Han. Ob tem je poudaril, da se sicer v Sloveniji na podlagi prispevkov plačujejo tudi storitve, ki jih številne druge države nimajo, poudaril je enoletni materinski dopust.
"Se pa strinjam, da bi lahko naredili kakšen korak naprej. Moja politična ocena je, da potrebujemo družbeni dogovor, kaj narediti, da bodo ljudje imeli večje neto dohodke v svojih žepih," je dejal in ocenil, da bo to sicer proces, ki bo trajal "še nekaj časa". Ocenjuje sicer, da je obdavčenost ustrezna pri minimalni plači, glavno težavo pa vidi v tem, da je "do konca" obremenjen srednji sloj, ki bi moral biti "motor". Dodal je še, da je bil v prejšnjem mandatu med tistimi, ki so glasovali proti dohodninski lestvici. "Če bi me danes vprašali, ne bi več naredil tega, ker po dvoletnih izkušnjah na ministrstvu vem, kako in na kakšen način funkcionira država. Zadeve bi lahko naredili drugače," je dejal Han.
VIR:MMC