Vlada v PKP 8 uslišala pozive sindikatov in gospodarstva ter odpravila neenakost pri izplačilu 200 evrov kriznega dodatka.

Krizni dodatek v višini 200 evrov bodo februarja, z izplačilom januarske plače, prejeli vsi tisti, ki ga zaradi izplačila božičnice ali poslovne uspešnosti niso že ta mesec. Vlada je namreč v osmem protikoronskem paketu predlagala odpravo neenakosti med delavci. Čeprav so decembra delali, so bili tako v drugačnem položaju glede na tiste, ki so plačilo za poslovno uspešnost prejeli izplačano v drugih mesecih, denimo januarja.

S predlogom spremembe se po pojasnilih ministrstva za delo dosledno sledi namenu kriznega dodatka, na ta način pa so v vladi sledili tudi pozivom iz gospodarstva in sindikatom. Iz limita za izplačilo kriznega dodatka, torej dveh minimalnih plač, kar znaša 1881 evrov bruto za mesec november, se torej izloči plačilo za poslovno uspešnost. "Zaradi določitve možnosti za izplačilo kriznega dodatka tudi ob plači za mesec januar 2021 je treba za en mesec prestaviti tudi rok za predložitev izjave o izplačilo kriznega dodatka FURS, s katero se uveljavlja povračilo izplačanega kriznega dodatka, ter rok, do katerega mora FURS najpozneje izplačati povračilo kriznega dodatka. Rok za predložitev izjave se prestavlja na 31. marec 2021 ter rok za izplačilo povračila kriznega dodatka na 20. april," so pojasnili na ministrstvu.

Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) pa v predlogu osmega protikoronskega zakona, ki ga je vlada poslala v DZ, pogreša nadomestilo za izpad prometa, pri čemer bi morali biti pogoji takšni, da bi bili ukrepov pomoči deležni vsi, ki jih je država omejila ali jim prepovedala opravljati dejavnost. "Četudi so posamezni ukrepi dobro zastavljeni, pa številni naši člani ne dobijo pomoči zaradi pogojev. Glede na to, da so številni obrtniki in podjetniki zaprti že več mesecev, pa bi jim morala država po vzoru Avstrije povrniti tudi nadomestilo za izpad prometa," je poudaril predsednik OZS Branko Meh. Še vedno tudi menijo, da bi moralo biti določeno, da tistim, ki kljub epidemiji vendarle poslujejo uspešno, ne bi bilo treba vračati državne pomoči. "Ta sredstva naj raje namenijo za razvoj podjetja in nagrade zaposlenim," je dodal Meh.

V predlogu zakona sicer niso upoštevani številni predlogi OZS, opozarjajo. Med ključnimi predlogi OZS so bili poleg podaljšanja ukrepa čakanja na delo in povračila tudi drugega bruta za delavce na čakanju še povračilo za izpad prometa, podaljšanje roka za izplačilo regresa, razširitev lestvice za kritje fiksnih stroškov. OZS bo te ukrepe predlagala tudi za deveti protikoronski zakon, ki ga je vlada že napovedala, so še dejali. 

Vir: Večer, 27. 1. 2021