Ministrstvo za delo je na vlado posredovalo osnutek male socialne reforme, ki družinsko politiko ločuje od socialne politike.
Med drugim predvideva univerzalnejši otroški dodatek in lažji dostop do državnih štipendij, namesto dodatka za delovno aktivnost uvaja novo spodbudo, pravico do varstvenega dodatka pa podaljšuje po uradni dolžnosti.
V okviru t. i. male socialne reforme je ministrstvo pripravilo osnutke novel zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Cigler Kralj je med ključnimi poudaril predlog, da centri za socialno delo v primeru otroškega dodatka, državne štipendije ter subvencioniranega vrtca, malice in kosila ne bi več ugotavljali premoženja, temveč le še dohodek. Ugotavljanje premoženja in dohodka pa bi ostalo v postopku ugotavljanja upravičenosti do socialne pomoči.
Kot drugo veliko spremembo je minister navedel predlog, da se otroški dodatek ne bi več všteval v dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o upravičenosti do preostalih transferjev. To naj bi omogočilo pravičnejšo obravnavo polnoletnih dijakov v povezavi z dostopom do državne štipendije. Med predlaganimi spremembami je tudi siceršnja širitev kroga upravičencev do državne štipendije, in sicer tako, da se dodajata 7. in 8. dohodkovni razred.
Prav tako naj bi se poenostavila pravila upoštevanja dohodka, in sicer tako, da bi se primarno ugotavljal materialni položaj na podlagi dohodkov iz preteklega leta, izjemoma pa tekoči dohodek (povprečje dohodkov zadnjih treh mesecev). V dohodek se ne bi upoštevala kadrovska štipendija in študentsko delo do višine minimalne plače. Pomembna sprememba naj bi bila še, da bi lahko upravičenec v času priznane pravice, če bi se zgodilo bistveno poslabšanje njegovega materialnega položaja, zaprosil za nov izračun, pri čemer bi se upošteval tekoči dohodek.
Namesto dodatka za delovno aktivnost je predlagana nova spodbuda v obliki neupoštevanja plačila za opravljeno delo do zakonsko določene višine. Predlagano je, da se prejemek, ki ga odrasla delovno aktivna oseba prejme zaradi delovne aktivnosti, zmanjša za 35 odstotkov prejetega dohodka, vendar največ v vrednosti 205 evrov in najmanj v vrednosti malenkost nad 104 evri.
Cigler Kralj se je dotaknil tudi sklopa ukrepov za povečanje socialne varnosti posebej ranljivih skupin. Med drugim predlagajo, da se pravica do varstvenega dodatka podaljšuje po uradni dolžnosti, kar pomeni, da bi morala starejša oseba vložiti zgolj prvo vlogo za priznanje pravice.
V tem sklopu je predlagano tudi, da se starejšim, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči in hkrati do varstvenega dodatka, prizna pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
Prav tako je v osnutku svežnja ostal predlog, da se denarna socialna pomoč obvezno izplača v naravi, ne v denarju, če otroci ne obiskujejo osnovne šole, je povedal minister. Družinam, ki po osnovni šoli otrok ne bodo poslale v srednje šole, pa bi se otroški dodatek znižal za tretjino.
Zakoni, ki jih je v vladno proceduro vložilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, poslabšujejo položaj kar 2082 družinam in posameznikom, so v sporočilu za javnost opozorili v Levici.
"Namesto da bi vlada z naraščajočimi cenami hrane in energentov ponovno izračunala minimalne življenjske stroške in v skladu s tem prilagodila transferje in minimalno plačo, raje predlaga velik poseg v socialne pravice prebivalk in prebivalcev, ki bo imel dolgoročne učinke na stanje revščine in socialne izključenosti," so poudarili.
Levica se ne strinja niti s predlogom za širitev kroga upravičencev do državne štipendije. "Namesto da bi povišali državne štipendije za revne, jih bo ministrstvo dodelilo bogatim," so napisali. Kot so še navedli, vztrajajo, da mora socialna politika, katere del je tudi družinska politika, v prvi vrsti odpravljati družbene neenakosti.
Cilj socialne in družinske politike mora biti odpravljanje revščine in prikrajšanosti. V skladu s tem pozivajo, da je nujna uvedba ukrepov, kot je ponoven izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki bo upošteval dvige cen hrane, energentov in drugih osnovnih življenjskih potrebščin, dvig osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki določa višino denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, dvig minimalne plače in dvig štipendij v najnižjih dohodkovnih razredih.
Med drugim so izpostavili tudi popolno ukinitev vračanja socialnih pomoči in varstvenega dodatka ter ukinitev zahteve po preživljanju od otrok pri uveljavljanju pravice do varstvenega dodatka.
Ministrstvo za delo je na vlado poslalo tudi osnutek novele zakona o urejanju trga dela, katere cilj je spodbuditi posameznike, da se namesto za socialno pomoč odločijo za zaposlitev. Osnutek predvideva, da se iskalcem zaposlitve ponudi tudi delovno mesto z do dve stopnji nižjo izobrazbo, uvaja pa še ukrepe proti tistim, ki zaposlitev iščejo fiktivno.
Minister za delo Cigler Kralj je poudaril, da osnutek novele naslavlja sistemske pomanjkljivosti in aktualne razmere na trgu dela, ki so se v zadnjem obdobju močno spremenile. Pred epidemijo covida-19 je bilo registriranih brezposelnih nekaj več kot 76.000, danes jih je nekaj več kot 66.000.
Ministrstvo želi v teh razmerah po njegovih besedah brezposelnim omogočiti čim hitrejšo zaposlitev, delodajalcem pa, da pridejo do delovne sile.
S predlaganimi spremembami zakona o urejanju trga dela želijo ljudi "motivirati, da se raje odločijo za zaposlitev kot pa za socialno pomoč". "Delo ni le stvar preživetja, ampak je tudi vrednota, ki človeku daje občutek vrednosti, vključenosti in samoizpolnitve," je poudaril Cigler Kralj in dodal, da je sistem socialnih transferjev namenjen kratkotrajnemu premagovanju stiske, zato mora na eni strani predstavljati učinkovito varnostno mrežo, na drugi pa spodbujati iskalce zaposlitve k ponovni vključitvi na trg dela.
Med pomembnejšimi v osnutku novele je navedel rešitev, po kateri bi se lahko iskalcem zaposlitve ponudila primerna zaposlitev, ki ustreza tudi za dve stopnji nižji izobrazbi od njihove. Zavod RS za zaposlovanje bi lahko na tako delovno mesto za določen ali nedoločen čas z najmanj polovičnim delovnim časom napotil brezposelne, v evidenco vpisane več kot šest mesecev.
Druga pomembna predlagana sprememba se nanaša na ukinitev dvostopenjskega ugotavljanja kršitev z naslova obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve, kar pomeni, da bi prišlo do skrajšanja postopka izpisa iz evidence brezposelnih v primeru fiktivnega iskanja zaposlitev. "Nekdo, ki zlorablja vpis v evidenco brezposelnih /.../ ne more biti upravičen do pomoči države prek denarne socialne pomoči," je poudaril. Vpis v evidenco je namreč podlaga za to pomoč.
Osnutek novele prinaša tudi podaljšanje obdobja vključenosti v programe javnih del, in sicer tako, da bo brezposelna oseba v programu javnih del lahko ostala do štiri leta. To je po besedah Ciglerja Kralja pomembno z vidika starejših brezposelnih, ki so težje zaposljivi in se ravno navadijo in usposobijo za neko delo, pa se zaposlitev v okviru javnih del izteče.
Med predlaganimi spremembami je še ponovno podaljšanje zakonskega roka za opravljanje izpita iz slovenščine za določene tuje brezposelne osebe, in sicer do 30. junija 2022.
Predlagana zakonodaja je po njegovih besedah koalicijsko in medresorsko usklajena, ne pa tudi s socialnimi partnerji. Te so ob začetku povabili k sodelovanju v strokovnih skupinah, a tovrstne obravnave ni bilo, ker so sindikati spomladi zapustili Ekonomsko-socialni svet. So pa vrata socialnemu dialogu odprta, je zatrdil Cigler Kralj in dodal, da so, če to ne bo vplivalo na časovnico sprejemanja zakonodaje, pripravljeni na usklajevanja in pripravo dopolnil, ki bi jih vložili v DZ.
Vir: rtvslo.si