Po poletnih dopustih se bodo prihodnji teden nadaljevala pogajanja med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Krovnih pogajanj še ne bo, so pa predvidena pogajanja po tako imenovanih plačnih stebrih.
Predstavniki vlade in sindikatov so julija podpisali dokument, s katerim so potrdili pregled zadev, ki so jih v pogajanjih uskladili dotlej. Med drugim so se pogajalci doslej uskladili o načinu prehoda na nov plačni sistem in usklajevanju plač z inflacijo.
Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj kot pomembno novost poudarja, da ob vstopu v nov plačni sistem nihče ne bi imel plače, ki bi bila nižja od minimalne, zagotovil pa je, da se bo temu sledilo tudi v prihodnje.
A dogovora o vseh vprašanjih vladi in sindikatom pred dopusti ni uspelo doseči. V prihajajočem tednu jih čaka nadaljevanje stebrnih pogajanj, kjer se v prvi vrsti usklajujejo o novih uvrstitvah posameznih delovnih mest.
Kot je za Slovensko tiskovno agencijo dejal Štrukelj, so nekatere skupine zaposlenih nezadovoljne s svojim položajem; tudi v njihovi konfederaciji jih je kar nekaj. Tako bodo prav stebrna pogajanja odločilna. "Prenova plačnega sistema se bo lomila na stebrnih pogajanjih," pravi.
Tudi če jim bo uspelo doseči dogovor, pa ob predlogih, ki so na mizi, Štrukelj ocenjuje, da je bolj kot o odpravi plačnih nesorazmerij mogoče govoriti o splošnem dvigu plač v javnem sektorju. A če se želijo ohraniti zaposleni v javnem sektorju, je ta nujno potreben, poudarja.
Tako vladna kot sindikalna stran sta sicer že pred dopusti poudarjali, da časa za dogovor ni več veliko, če se želi v nov plačni sistem vstopiti s 1. januarjem 2025, kot je predvideno.
Gre za kompleksne spremembe, za njihovo uveljavitev je treba sprejeti nov plačni zakon, kolektivno pogodbo za javni sektor, spremembe kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev. Del prehoda pa so tudi aktivnosti, ki jih bodo morali izvesti delodajalci s sprejetjem aktov o sistemizaciji, izdajo novih pogodb o zaposlitvi oz. aneksov k pogodbam o zaposlitvi.
Po Štrukljevih besedah bi vlada želela pogajanja zaključiti do konca septembra, a sam ocenjuje, da je ta rok preoptimističen, bi pa še vedno lahko dosegli zastavljeni cilj, če se jim uspe dogovoriti do konca oktobra, še poroča Slovenska tiskovna agencija.
Z zvišanjem plač bi lahko tudi javna uprava postala bolj zaželen zaposlovalec. A popravki plačnega sistema so le začetek, za modernejšo javno upravo bodo spremembe potrebne na več ravneh, je za Radio Slovenija poročala novinarka Katja Arhar.
Urejeno in fleksibilno delovno okolje, informacijsko-komunikacijske tehnologije, poenostavitev upravnih postopkov in jasno začrtane karierne poti bi lahko ustvarili privlačnejše pogoje, ki bi prepričali mlade, da se zaposlijo v javni upravi.
Pomemben člen te verige je tudi ureditev plačnega položaja javnih uslužbencev. Nov oziroma prenovljen plačni sistem bo odpravil plačna nesorazmerja, ki so v preteklih letih nastala, a ta razmerja morajo temeljiti tudi na zahtevnosti nalog, določenih za določeno delovno mesto, meni izredna profesorica na fakulteti za upravo Tatjana Kozjek.
Pomembno vlogo bo v prihodnje moral odigrati tudi sistem nagrajevanja, ki bi spodbujal javne uslužbence, da aktivno sodelujejo pri delovanju svoje organizacije, da podajajo ideje in so proaktivni.
Kot poudarja Tatjana Kozjek, bi morali z izboljšanimi načini nagrajevanja v javnem sektorju več narediti, da bi zadržali najbolj nadarjene kadre, ki jim trenutno gospodarstvo ponuja bistveno boljše plače. "To so lahko bodoči vodje nekih področij. Te ljudi je treba prepoznati in jih na drugačen način nagraditi. Če se hoče uprava razviti, mora delati tudi na mladih."
Pri tem pa je sprememb potreben tudi trenuten sistem napredovanj prek letnih ocen, ki se je izrodil, potem ko je bilo v preteklih letih zaradi varčevalnih ukrepov nagrajevanje ustavljeno in je bilo napredovanje s pomočjo ocen edini način za izboljšanje plačnega položaja večine javnih uslužbencev ne glede na njihov delovni vložek.
VIR:MMC