Konec tega meseca ali v začetku marca – točen datum v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba še usklajujejo – bo naslednji koalicijski vrh, na katerem bo finančni minister Klemen Boštjančič predstavil težko pričakovana izhodišča za davčno reformo. Premoženje, plače, podjetja, potrošnja – kaj bomo (bolj) obdavčili?
Finančni minister Klemen Boštjančič je pred slabim mesecem za N1 dejal, da je koalicijo, ki zaganja težko kolo sistemskih reform, seznanil s stanjem javnih financ, ki po njegovi oceni po letih koronske in energetske krize ni zavidljivo. Kot smo pisali, letošnji proračun predvideva 1,6 milijarde evrov primanjkljaja in povečanje neto zadolženosti za dve milijardi, podobno predvideva tudi proračun za prihodnje leto.
Poleg možnosti uvedbe novih prispevkov, ki bi bili sistemski vir za določen namen, je pričakovati tudi strukturne spremembe v davčnem sistemu.
Glede na dolg seznam želja, v katerega Boštjančič vsaj do zdaj ni posegal s pomisleki glede vzdržnosti javnih financ, se postavlja vprašanje, kako bomo vse to plačali. Ena možnost je dodatno zadolževanje, dejstvo pa je, da se bo moralo povečati tudi davčno breme.
Boštjančič do zdaj načrtov ni razkrival. “Predlog davčnih sprememb je v pripravi, zato o podrobnostih v tem trenutku žal še ne morem govoriti,” je za N1 dejal januarja. Prvi oris davčnih sprememb naj bi tako dobili na koalicijskem vrhu konec meseca oziroma v začetku marca.
Do zdaj pa se je v grobem omenjalo naslednje možnosti:
Vladajoče stranke so v koalicijski pogodbi napovedovale uvedbo premoženjskega davka, a se je med javno razpravo pokazalo, da bi to idejo na koncu lahko oklestili na obdavčitev nepremičnin. Drugo premoženje je večinoma že tako ali drugače obdavčeno.
Nepremičninski davek je ukrep, ki nam ga že dolgo predlagajo mednarodne organizacije, kot sta Mednarodni denarni sklad (IMF) ter Organizacija za obnovo in razvoj (OECD). Nekdanji finančni minister Andrej Šircelj je v lanskem intervjuju za N1 povedal, da imajo na ministrstvu pripravljenih “nekaj deset različic davka na nepremičnine, ki so si precej podobne”. A do zdaj se je ta davek vedno znova izkazal za pretrd politični oreh. Uzakonjen je bil le leta 2013, v času vlade Alenke Bratušek, a ga je nato ustavno sodišče razveljavilo zaradi neustreznih evidenc, kar pomeni, da smo se vrnili na star sistem nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ).
Iz dosedanjih izjav vladajočih izhaja, da najverjetneje ne bo obdavčena nepremičnina, v kateri lastnik živi, bo pa vsaka naslednja. Tudi stopnja obdavčitve še ni znana, slišati je, da bi to lahko bilo od 0,1 odstotka pa vse do enega odstotka vrednosti nepremičnine letno.
Po mnenju stroke bi ustrezno oblikovan zakon lahko omejil investicijske in špekulativne nakupe, lastnike praznih nepremičnin pa prisilil, da te na trgu ponudijo v najem. A poudarek je na ustrezno oblikovan: obdavčitev druge in vsake naslednje nepremičnine bi lahko vodila v izogibanje davku, saj bi lastniki več nepremičnin te verjetno prepisovali na svoje bližnje.
OECD nam vzporedno s povečanjem premoženjskih davkov priporoča razbremenitev dela, kar pa bi pomenilo, da bi se zmanjšal tudi davčni priliv, zato je to vsaj v prvi fazi malo verjetno. Kot je v N1 STUDIO na zgornji povezavi povedal Božič, so srednje visoke in visoke plače v Sloveniji preobremenjene, in to predvsem s prispevki.
Kljub temu pa bi tudi na tem mestu, če bi se o tem dogovorili, lahko povečevali obdavčitev. Božič je dejal, da iz študije, opravljene pred leti, izhaja, da imamo ozko osnovo za obračun prispevkov in dohodnine. Pri obračunu plač imamo namreč veliko olajšav, tudi povračilo stroškov prehrane in prevoza ter dohodki z naslova uspešnosti so izvzeti iz dohodninske osnove, od katere se obračuna davek. To je bil sicer samo eden od možnih načinov povečevanja davčnih prihodkov, ni pa jasno, ali ministrstvo dejansko razmišlja o spremembah pri obdavčitvi plač.
Podjetja imajo pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb možnost koriščenja olajšav, na primer za investiranje. Minister Boštjančič je v preteklosti omenjal, da bi tu lahko iskali nove davčne vire. Na kakšen način, ni jasno.
Vlada je z dohodninsko novelo, ki velja od januarja, že povečala obdavčitev normiranih espejev. Za del dohodka nad 35 tisoč evrov so se priznani normirani odhodki znižali z 80 na 40 odstotkov, kar preračunano pomeni, da se je neto obdavčitev povečala s 4 na 12 odstotkov.
Ali lahko sledijo še kakšne spremembe, ni jasno. Vlada je ob nastopu mandata izrazila željo, da bi bila redna zaposlitev primarna odločitev delavcev in delodajalcev. V nekaterih panogah pa se je skozi leto precej uveljavilo davčno ugodnejše zaposlovanje prek normiranih espejev. V Sloveniji je bilo v letu 2021 66 tisoč normiranih espejev, kar je dvainpolkrat več kot leta 2015 (spodnji graf). Povejmo še, da si kar 83 odstotkov espejev plačuje minimalne prispevke (popoldanski niso upoštevani), kar je izziv za pokojninsko blagajno.
Boštjančič je večkrat omenil tudi, da bi katerega od izdelkov, ki so obdavčeni po znižani stopnji (pet ali 8,5 odstotka), obdavčil višje, in sicer po 22-odstotni stopnji.
Povejmo, da so po 9,5-odstotni stopnji med drugim obdavčeni hrana, zdravila, medicinska oprema, prevoz oseb, vstopnine (med drugim za razstave, gledališča, muzeje, živalske vrtove), umetnine, gradnja in obnova socialnih stanovanj, različne storitve na domu in popravila. Po petodstotni stopnji pa knjige, časopisi in publikacije.
Širjenje nabora izdelkov, obdavčenih po splošni stopnji, nam priporoča tudi OECD, ki pravi, da bi to poenostavilo davčni sistem.
Še nekaj ukrepov, ki so jih vladajoči v preteklem letu že omenjali, a ni jasno, v kateri smeri razmišlja ministrstvo: spremembe trošarinske politike, obdavčitev dediščin in daril, davek na motorna in električna vozila, davek na kriptovalute. Zadnjega je, spomnimo, prejšnja vlada tik pred koncem mandata poslala v državni zbor, a tam ni bil sprejet. Proti je bilo tudi ministrstvo za finance, ki pa se – kot je bilo razumeti iz razprave – strinja, da je obdavčitev potrebna.
VIR:N1 z dne 14. 2. 2023