Zakon o dohodnini določa, da odpravnine ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi do višine desetih povprečnih mesečnih plač niso obdavčene, kar pa ne velja za odpravnine, ki se izplačajo delavcu, ki je z delodajalcem povezana oseba. To po oceni Zagovornika ni diskriminatorno. Za potrditev diskriminacije je treba najprej potrditi, da ureditev manj ugodno obravnavo povzroča ljudem z določenimi osebnimi okoliščinami. Status povezane osebe pa ni osebna okoliščina v smislu Zakona o varstvu pred diskriminacijo. Med povezane osebe namreč sodijo nekateri družinski člani delodajalca, ki so zaposleni pri njem, pa tudi druge pravne in fizične osebe, ki jih delodajalec kapitalsko ali lastniško nadzira. Zagovornik je ob tem ocenil še, da delavci, ki so povezane osebe, niso v primerljivem položaju z delavci, ki s svojim delodajalcem niso povezani v sorodstvenem ali nadzornem smislu. Zato zanje lahko veljajo drugačna pravila glede obdavčitve odpravnin.

Zagovornik je prejel prošnjo za mnenje, ali ni diskriminatorno, da je delodajalec, ki je odpustil dve delavki, ki sta bili v podjetju zaposleni približno enako dolgo obdobje in imeli enako plačo, eni odpravnino lahko nakazal neobdavčeno, odpravnina za drugo pa je bila obdavčena zato, ker je bila delavka z njim v sorodu in imela po zakonu o dohodnini (ZDoh-2) status povezane osebe.

Zagovornik je zato opravil oceno diskriminatornosti davčne obravnave odpravnin, ki jih prejmejo tisti delavci, ki imajo status povezane osebe. Pri njih se namreč dohodnina všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja tudi, ko je nižja od desetkratnika povprečne mesečne plače v Sloveniji. Pri nepovezanih osebah je takšna odpravnina neobdavčena.

Zagovornik je v postopku ugotovil, da imajo nekateri delavci status povezane osebe po ZDoh-2 tudi zaradi njihovega družinskega statusa. Status povezane osebe jim daje predvsem dejstvo, da so zaposleni v podjetju njihovega družinskega člana, kar pa je stvar izbire posameznika in se lahko spreminja. Poleg družinskih članov med povezane osebe sodijo tudi druge fizične ali pravne osebe, ki jih delodajalec nadzira v kapitalskem ali lastniškem smislu. Zato statusa povezane osebe v tem primeru ni mogoče obravnavati kot osebno okoliščino, tako pa tudi ni glavne podlage za potrditev diskriminacije po ZVarD, po katerem je diskriminacija vsaka neupravičeno neenaka obravnava na podlagi osebnih okoliščin.

Zagovornik je opravil tudi tehtanje, ali so delavci, ki so po ZDoh-2 povezane osebe, v primerljivem položaju z delavci, ki z delodajalcem niso povezani. Pogoj za potrditev diskriminacije po ZVarD je namreč tudi to, da je možno določiti osebo ali skupino oseb, ki so z domnevno diskriminirano osebo v primerljivem položaju, a so obravnavane ugodneje. Ocenil je, da kategoriji delavcev nista primerljivi, saj pri z delodajalci povezanih osebah velja utemeljeno povečano tveganje za zlorabe davčnega sistema, zaradi česar je zanje v Zdoh-2 predvidena tudi posebna obravnava pri obdavčitvi odpravnin.

Zaradi vsega navedenega je Zagovornik ocenil, da ureditev obdavčitve dohodnin povezanih oseb po ZDoh-2 ni diskriminatorna.

To je kratek povzetek ocene, ki je v celoti dostopna na povezavi https://zagovornik.si/izdelki/obdavcenost-odpravnin-z-delodajalci-povezanih-oseb-po-oceni-zagovornika-ni-diskriminatorna/.

Vir: Zagovornik načela enakosti