Objavljamo novo izdajo publikacije Javnofinančna gibanja, v kateri predstavljamo podatke štirih blagajn javnega financiranja v letošnjem prvem polletju ter podatke za prvo četrtletje za sektor država po metodologiji denarnega toka.
Po predhodni oceni je primanjkljaj sektorja država po denarnem toku v prvem četrtletju znašal 322 milijonov evrov in je bil nekoliko višji kot v istem četrtletju lani (219 milijonov evrov). Rast prihodkov je znašala 3,2 %, k njej pa so največ pripevali višji prihodki od davka na dodano vrednost, trošarin in davka od dohodkov pravnih oseb. Višji so bili tudi pobrani prispevki za socialno varnost. Rast izdatkov je v prvem četrtletju znašala 4,7 %, k njej pa so največ prispevali izdatki za plače in subvencije kot pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize. Višji so bili tudi izdatki za investicije in socialne transferje, predvsem pokojnine.
Prihodki državnega proračuna so v prvem polletju znašali 6,3 milijarde evrov, kar predstavlja 1,3 % padec glede na enako obdobje lani. Odhodki so bili višji za 3,2 %, predvsem na račun izdatkov za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu zaradi energetske krize, financiranja storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti in višjih odhodkov za investicije. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvem polletju tako znašal 410 milijonov evrov.
Prihodki občin so se v prvem polletju medletno povečali za 3,8 %, predvsem na račun prihodkov od dohodnine, rast odhodkov pa je znašala 10,7 %, predvsem kot posledica višjih odhodkov za investicije, transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter transferjev javnim zavodom. Občine so v prvem polletju ustvarile 6 milijonov evrov primanjkljaja.
Prihodki pokojninske blagajne so se v prvem polletju letošnjega leta medletno povečali za 4,8 %, medtem ko je rast odhodkov znašala 4,7 %. Na rast prihodkov so v največji meri vplivali višji prihodki od socialnih prispevkov, medtem ko so se transferji iz državnega poračuna v tem obdobju znižali za 5,9 %.
Skupni prihodki zdravstvene blagajne so se v prvem polletju povečali za 16,2 %, na kar so v največji meri vplivali višji prihodki iz prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Rast odhodkov je bila v tem obdobju nižja, znašala je 8,7 %. Primanjkljaj zdravstvene blagajne je v prvi polovici leta znašal okoli 30 milijonov evrov, v enakem obdobju lani pa 153 milijonov evrov.
Prihodki konsolidirane bilance štirih blagajn javnega financiranja so v prvem polletju znašali preko 12 milijard evrov, kar je za 2,7 % več kot v enakem lanskem obdobju. Odhodki konsolidirane bilance so v tem obdobju znašali 12,4 milijarde evrov, predvsem na račun tekočih odhodkov. Primanjkljaj konsolidirane bilance je ob polletju tako znašal 440 milijonov evrov.
V publikaciji Javnofinančna gibanja predstavljamo tudi oceno javnofinančnih izdatkov za prvo polletje leta 2023 po namenih, kot jih določa klasifikacija funkcij države (Classification of the functions of government – COFOG). Tudi v letošnjem prvem polletju je bil največji delež odhodkov konsolidiranih izdatkov štirih blagajn javnega financiranja namenjen področju socialne varnosti, in sicer 4,7 milijarde evrov ali 38 odstotkov vseh odhodkov.
V publikaciji objavljamo še četrtletno stanje dolga in poroštev ter oceno prihodkov in odhodkov po denarnem toku za drugo četrtletje letošnjega leta za centralno raven države in sklade socialne varnosti. Dolg državnega proračuna se je v letošnjem drugem četrtletju glede na prejšnje četrtletje povečal za približno 165 milijonov evrov na 38,7 milijarde evrov, stanje prostih denarnih sredstev pa je znašalo 4,8 milijarde evrov. Stanje državnih poroštev se je konec prvega četrtletja znižalo za 245 milijonov evrov glede na konec leta 2022 in je znašalo 4,4 milijarde evrov.