Ministrstvo za finance in Banka Slovenija sta pristopila k spremembi zakonodaje za rešitev problematike zmanjšane kreditne sposobnosti prebivalstva. Ob zadnjem, januarskem dvigu minimalne plače namreč ocenjujeta, da se je kreditna sposobnost kreditojemalcev s prihodki do povprečne plače pomembno zmanjšala. S prilagoditvijo zakonodaje bi omejili vpliv vsakokratne korekcije minimalne plače.

Namen zavezujočega makrobonitetnega ukrepa, vezanega na omejitve kreditiranja prebivalstva, ki je v veljavi od novembra 2019 in je bil prilagojen maja 2022, je vzpostaviti minimalne kreditne standarde za nova posojila in omejiti prekomerno zadolževanje potrošnikov.

Za zaščito kreditojemalcev pred prekomernim kreditiranjem je bila nujna določitev zneska, ki naj bi po poplačilu kredita mesečno ostal kreditojemalcu za kritje nujnih življenjskih stroškov. Ker je v obstoječi zakonodaji vprašanje nujnih življenjskih stroškov že urejeno v Zakonu o izvršbi in zavarovanju, je Banka Slovenije za ta namen uporabila določila omenjenega zakona. V njih je Državni zbor RS za določitev nujnih življenjskih stroškov uporabil minimalno plačo in v izhodišču kot nujne življenjske stroške določil 76 odstotkov bruto minimalne plače.

Ministrstvo za finance in Banka Slovenije ocenjujeta, da se je s tem znižala kreditna sposobnost kreditojemalcev, predvsem tistih s prihodki do povprečne plače. Namen Zakona o izvršbi in zavarovanju, da torej zaščiti potrošnike pred prekomerno izvršbo, je posledično privedel tudi do njihove nižje kreditne sposobnosti.

Ministrstvo za finance in Banka Slovenije sta tako podrobneje preučila obstoječe pravne podlage in pristopila k rešitvi nastale problematike, ki bo zagotavljala primerno zaščito potrošnikov, hkrati pa ne omejevala politike države glede določitve minimalne plače.

Zato bo Ministrstvo za finance pristopilo k prilagoditvi zakonodaje, ki ureja izvajanje makrobonitetnega nadzora.

VIR:GOV.SI