V medijih v zadnjih dneh odmevajo novice o sodbah Upravnega sodišča Republike Slovenije (Upravno sodišče RS) in v javnosti se posledično porajajo vprašanja o morebitni spremembi razlage v zvezi z izvajanjem določb 19. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (konvencija).
Upravno sodišče RS je v več sodbah (št., I U 1519-2018-19 z dne 18. 12. 2018, št., II U 364/2019-15 z dne 23. 2. 2022, št., II U 331/2019-14 z dne 16. 3. 2022 in št., I U 864/2021-12 z dne 24. 5. 2022) v obdobju od 2018 dalje odločalo o izvajanju določb 19. člena omenjene konvencije. V sodbah je praviloma ugotavljalo, da je v obravnavanih primerih nepopolno ugotovljeno dejansko stanje oziroma da so bile storjene bistvene kršitve postopka, zaradi česar je tožbam ugodilo, izpodbijane akte odpravilo ter zadeve vrnilo v ponovno odločanje z napotilom, da se te kršitve odpravijo. Pred odpravo teh nepravilnosti, zlasti ob pomanjkljivi obrazložitvi oziroma nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, upravnih aktov namreč ni bilo mogoče preizkusiti.
V zvezi z izvajanjem določb 19. člena konvencije, s katerim se razporejajo pravice obdavčevanja dohodkov med Slovenijo in Avstrijo v primeru opravljanja državne službe, Ministrstvo za finance pojasnjuje naslednje.
Glede razlik med slovenskim in angleškim besedilom omenjene določbe pojasnjujemo, da je iz končnih določb omenjene konvencije razvidno, da je bila podpisana v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, pri čemer so vsa tri besedila enako verodostojna, v primeru razhajanj med besedili pa je merodajno angleško besedilo. Navedeno pomeni, da angleško besedilo 'prevlada' tudi v primeru morebitnih razhajanj med slovenskim in angleškim besedilom.
Iz besedila 19. člena konvencije je razvidno, da besedilo točke a prvega odstavka 19. člena konvencije v slovenskem jeziku vsebuje dodatno besedilo "pri opravljanju državnih funkcij", ki ga besedilo konvencije v angleškem jeziku ne vsebuje. To pomeni, da je treba v primeru uporabe prvega odstavka 19. člena konvencije upoštevati angleško besedilo, ki ne vsebuje dodatnega besedila "pri opravljanju državnih funkcij".
Neupoštevanje dodatnega izraza "pri opravljanju državnih funkcij" iz prvega odstavka 19. člena konvencije v slovenskem jeziku nima neposrednega vpliva na razlago vsebine tega odstavka, kar potrjuje tudi komentar k 19. členu Vzorčne davčne konvencije (VDK) Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), objavljen v letu 2017. Iz odstavka 5 komentarja k 19. členu VDK OECD izhaja, da države pogodbenice ob izbrisu dostavka "pri opravljanju funkcij državne narave" iz prvega odstavka 19. člena VDK OECD niso menile, da pomeni širitev obsega določbe 19.člena VDK OECD. K temu je dodano še pojasnilo, da pa si lahko nekatere države pogodbenice, ki bi bile takega mnenja (med katere Slovenija ne spada), v pogajanjih prizadevajo besedilo dostavka še naprej vključevati v konvencije, ki jih sklepajo. Pri razlagi prvega odstavka 19. člena konvencije je tako treba upoštevati, da se po tem odstavku kadar:
to nadomestilo obdavči samo v tej državi.
Splošno izjemo od določbe prvega odstavka 19. člena konvencije predstavlja četrti odstavek 19. člena konvencije, po katerem se za nadomestila in pokojnine za storitve, opravljene v zvezi s posli države pogodbenice ali politične enote ali njenega organa lokalne uprave uporabljajo določila 15., 16., 17. in 18. člena konvencije. Upoštevaje, da so določbe 19. člena konvencije odraz pravil mednarodne vljudnosti in medsebojnega spoštovanja med suverenimi državami, je treba omenjeno splošno izjemo razlagati na način, da med "storitve, opravljene v zvezi s posli" sodijo zlasti tiste storitve, ki predstavljajo poslovanje, ki ne sodi v okvir opravljanja državnih funkcij (tj. primeroma nalog, ki se lahko opravljajo tako v javnem kot v zasebnem sektorju).
Primeroma se tako za nadomestila in pokojnine, ki so izplačani v zvezi z nalogami, ki se običajno lahko opravljajo v zasebnem sektorju (npr. šolstvo, zdravstvo, javna oskrba (z energijo, vodo, plinom) ipd.), ne uporabi prvi odstavek 19. člena konvencije, saj sodijo pod splošno izjemo iz četrtega odstavka 19. člena konvencije, zato se zanje uporabijo drugi relevantni členi konvencije, tj. 15., 16., 17. in 18. člen konvencije.
Države pogodbenice lahko v posamezni mednarodni davčni pogodbi določijo, da prvi odstavek 19. člena mednarodne davčne pogodbe velja tudi za posamezne osebe oziroma subjekte, za katere bi sicer veljala določba, ki vsebinsko sledi tretjemu odstavku 19. člena VDK OECDiz leta 2017. Slovenija in Avstrija sta tovrstno posebnost vključili v ločeni tretji odstavek 19. člena konvencije, ki določa, da se določila prvega odstavka 19. člena konvencije enako uporabljajo glede nadomestil, plačanih Avstrijskemu zunanjetrgovinskemu predstavniku za Slovenijo in osebju Avstrijskega zunanjetrgovinskega predstavnika v Sloveniji. Nista pa Slovenija in Avstrija v prvi in drugi odstavek 19. člena konvencije poleg teritorialnih oseb javnega prava (tj. države, njenih političnih enot in organov lokalne samouprave/lokalnih oblasti) posebej vključili tudi specializiranih subjektov javnega prava (kot so npr. javni zavodi). Vključevanje teh specializiranih subjektov v člene, ki urejajo državno službo, je sicer lahko politika nekaterih drugih držav pri sklepanju mednarodnih davčnih pogodb, zaradi česar so tovrstni subjekti lahko posebej vključeni tudi v relevantne člene nekaterih mednarodnih davčnih pogodb, ki jih je sklenila Slovenija.
Državno službo je treba tako ob upoštevanju konkretnih določb relevantne mednarodne davčne pogodbe vsebinsko razmejiti zlasti v odnosu do t.i. javne službe, ki se lahko opravlja tudi v okviru storitev, opravljenih v zvezi s posli države pogodbenice ali politične enote ali njenega organa lokalne samouprave. Na to v sodbi št., II U 364/2019-15 z dne 23. 2. 2022 kot bistveno za pravilno uporabo materialnega prava neposredno opozori tudi Upravno sodišče RS.
Ministrstvo za finance tako ugotavlja, da stališča Upravnega sodišča RS v zvezi z izvajanjem 19. člena konvencije ne pomenijo bistvenega odmika od dosedanje razlage te določbe, ampak napotujejo k ugotavljanju natančnega dejanskega stanja v vsakem posameznem primeru ter predvsem tudi k dopolnitvi podanih obrazložitev.
Glede na omenjeno se v vsakem posameznem primeru ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo 19. člena konvencije in v tem okviru vsebinsko opredeljuje do vseh relevantnih dejstev in okoliščin primera, ki so bistveni za razmejitev uporabe 19. člena konvencije od uporabe ostalih relevantnih določb konvencije.