Državni zbor RS je na svoji 95. izredni seji potrdil dva zakona, ki sta pomembna tudi za nosilce kmetijske dejavnosti: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N; po skrajšanem postopku) ter Zakon o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu (ZUOPDCEGK; po nujnem postopku).
Sprememba zakona določa, da se bo kmečkim zavarovancem, zavarovanim za ožji obseg pravic, ki so dosegli polno pokojninsko dobo, določila nova višina najnižje pokojnine v višini 41% najnižje pokojninske osnove, ki se bo kasneje usklajevala enako kot pokojnine. Po tem predlogu bo najnižja pokojnina kmečkih zavarovancev, zavarovanih za ožji obseg pravic, ki so dosegli polno pokojninsko dobo, znašala z letošnjo uskladitvijo pokojnin 405,64 evra.
Na podlagi določb predloga zakona se bo lahko posameznikom, ki so opravljali kmetijsko dejavnost in so dopolnili pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, pretežni del zavarovalne dobe pa so bili zavarovani za ožji obseg pravic, pokojnina odmerila na novo.
Pokojnina se sicer odmeri brez upoštevanja določb o najnižji pokojninski osnovi iz prvega odstavka 39. člena ZPIZ-2 (zagotovljena pokojnina, ki od 1. maja 2021 dalje znaša 620,00 evra), vendar se izplačuje najmanj v znesku, ki ustreza višini 41% najnižje pokojninske osnove.
S spremembami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se določa tudi podlaga za novo odmero vdovskih in družinskih pokojnin, izvedenih iz pokojnin posameznikov, ki bi se jim pokojnina izplačevala v višini 41% najnižje pokojninske osnove, vendar so že pokojni. V primerih vdovske in družinske pokojnine se bo nova odmera opravila le na zahtevo upravičenca do vdovske oziroma družinske pokojnine. Odmera pokojnine v višini 41% najnižje pokojninske osnove omogoča izboljšanje socialnega položaja posameznikov tudi v razmerju do pravic iz socialnega varstva.
Epidemiji covida-19 je sledilo povečanje cen energentov in mineralnih gnojil, ki je imelo velik vpliv tudi na področju kmetijstva in prehrane. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zato predlagalo ukrep, ki določa pomoč kmetijstvu. Za ta namen je predvidenih 32 milijonov evrov.
Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so oddali zbirno vlogo za leto 2021 bodo prejeli enkratno finančno nadomestilo zaradi posledic vpliva povečanja cen mineralnih gnojil in energentov na kmetijsko pridelavo, v obliki pavšala na hektar zemljišča glede na vrsto dejanske rabe:
Največja skupna upravičena površina za finančno nadomestilo je 100 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi. Za pridobitev sredstev je upravičenih približno 56.000 kmetijskih gospodarstev.
Pomoč bo dobilo tudi približno 11.000 čebelarjev. Za vsako čebeljo družino bodo deležni pomoči v višini 5 evrov.
Nosilec kmetijskega gospodarstva mora za pridobitev finančnega nadomestila izpolnjevati naslednje pogoje:
Ker je ukrep finančnega nadomestila splošen ukrep, veljajo zanj enaki pogoji kot za ukrepe na področju gospodarstva, torej, da bodo stroški energije in stroški mineralnih gnojil v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 narasli za več kot 40 odstotkov ter višina finančnega nadomestila v letu 2022 ne sme presegati 60 odstotkov zvišanja cen energentov in mineralnih gnojil v primerjavi z letom 2021.
Upravičencem ne bo potrebno pošiljati vlog na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Informativne odločbe bodo nosilcem izdane glede na dostopne podatke iz uradnih evidenc. Nanje se lahko nosilci kmetijskih gospodarstev pritožijo v roku 15 dni.