Vlada je sprejela predlog Zakona o debirokratizaciji, ki bo poenostavil življenje državljanom in poslovanje podjetjem ter s tem prispeval k znižanju stroškov in odpravljanju administrativnih ovir, kar je eden izmed temeljnih ciljev te vlade. Vlada bo predlog zakona poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.
Cilj predloga zakona je izboljšati konkurenčno poslovno okolje in stanje na področju administrativnih ovir. Namen predlaganih zakonskih določb je poenostaviti življenje državljanom in poslovanje podjetjem ter s tem prispevati k znižanju stroškov in odpravljanju administrativnih ovir, kar je eden izmed temeljnih ciljev te vlade.
Predlog zakona sestavljen iz dveh delov. Prvi del je sestavljen iz sprememb in dopolnitev 20 zakonov, ki brez sistemskih sprememb zakonodaje poenostavljajo obstoječo ureditev na več ministrskih resorjih.
V Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1) in Zakon o centralnem registru prebivalstva (ZCRP) se dodajajo podatki o mobilni številki in elektronskem naslovu, ki bodo omogočali hitrejše in učinkovitejše poslovanje uradnih oseb s posamezniki in ki bodo posameznikom poenostavili postopek sprejemanja pošiljk države. Podatek o mobilni številki in elektronskem naslovu bo državljan posredoval prostovoljno, to pomeni, če bo želel poenostaviti svoje poslovanje z državo.
V Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) se ukinja žig in pisanje datuma z besedo na vročilnicah, omogoča pošiljanje obvestila o poslani pošiljki tudi prek SMS sporočila, razbremenjuje ministre, tako da bodo lahko vsi državni sekretarji, tudi tisti brez strokovnega izpita in ustrezne izobrazbe, podpisovali odločbe v posamičnih postopkih. V Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU) se omogoča vročanje sklepov javnim uslužbencem tudi na službeno elektronsko pošto.
V Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3) se ukinja obvezno izvedbo projektnega naročila v določenih primerih. V Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) se ukinja overjanje natisnjenih izvodov odločb z elektronskim podpisom. V Zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT) se ukinja letne izjave izvedencev, sodnih tolmačev in sodnih cenilcev ministrstvu za pravosodje o ažurnosti njihovih podatkov. V Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) se olajšuje sklepanje pogodb med javnim sektorjem in poslovnimi subjekti, tako da se izjavo ponudnika o nepovezanosti s predstojnikom javne osebe pridobi le v postopku podeljevanja koncesije, sklepanja javno-zasebnega partnerstva in javnega naročila, ne pa tudi v postopku sklepanja vsake pogodbe.
V Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) in Zakonu o agrarnih skupnostih (ZAgrS) se omogoča, da je v davčnih postopkih davčni zavezanec sama agrarna skupnost, ne pa vsi njeni člani. V Zakonu o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) se ukinja obveznost izdajanja računov pri plačilu s kartico.
V Zakonu o prispevkih za socialno varnost (ZPSV) se ukinja obračunavanje prispevkov za socialno varnost, ko ti presežejo znesek 6000 EUR. V Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) se kot prekršek in delo na črno ukinja okoliščina, da podjetje nima vpisane šifre dejavnosti v svojih temeljnih aktih.
V Zakonu o ohranjanju narave (ZON) se bo omogočilo, da bo naloge upravljanja zavarovanega območja lahko izvajal tudi ustanovitelj sam ter omogočilo izvajanje naravovarstvenega nadzora tudi občinski ali medobčinski upravi. Zakon o visokem šolstvu (ZVis) nadgrajuje digitalizacijo v visokem šolstvu. Zakon o športu (ZŠpo-1) ukinja dvojno preverjanje izpolnjevanja pogojev polnoletnosti in najmanj srednje poklicne izobrazbe pri vpisu v razvid strokovnih delavcev v športu. Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) ukinja podvajanje preverjanja nekaznovanosti za zdravstvene delavce, zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih. Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) posvetovalno pristojnost strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev usklajuje z dometom njihove strokovne avtonomije na posameznih kulturnih področjih. V Zakonu o kmetijskih zemljiščih se skrajšuje rok za sprejem ponudbe pri prodaji kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije iz 30 na 15 dni. V Zakonu o uradnem listu (ZUL) se predvideva postopna vzpostavitev Uradnega registra Republike Slovenije, kjer bodo objavljena uradna prečiščena besedila državnih predpisov, za katere bo veljalo načelo zaupanja v avtentičnost njihovih besedil.
V drugem delu se dosledno udejanja spoštovanje 154. člena Ustave, ki objavo v uradnem listu zahteva tudi pred prenehanjem veljavnosti državnih predpisov in vzpostavlja mehanizem prečiščevanja pravnega reda, ki bo preprečeval kopičenje predpisov, ki se zaradi poteka časa ali družbenih ali tehnoloških sprememb več ne uporabljajo. Konkretno se razveljavlja 207 zakonov in vse podzakonske predpise, izdane na njihovi podlagi, ter določa prenehanje uporabe 18 zveznih jugoslovanskih zakonov.
Vir: strateški svet