Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo pripravili pojasnilo glede ukinitve javnega prevoza in s tem povezanim vprašanjem nemožnosti prihoda na delo delavca.
Z Odlokom o začasni prepovedi, omejitvah in načinu izvajanja prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije (Uradni list, številka 165/20, Odlok) se zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 s ponedeljkom, 16. 11. 2020 začasno prepoveduje javni prevoz potnikov na ozemlju Republike Slovenije.
Ta ukrep lahko povzroči nemožnost prihoda delavca na delo. V takšnem primeru, je ob upoštevanju vseh okoliščin, ki vplivajo na to, da delavec ne more priti na kraj opravljanja dela, mogoče govoriti o nastanku višje sile. Ob tem naj izpostavimo, da je pravni standard višje sile v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Pri presoji podanosti višje sile pa je potrebno v vsaki posamični situaciji presojati prisotnost vseh navedenih elementov višje sile.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v okviru splošne obveznosti obveščanja določa, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, zato mora delavec, ki ne more priti na kraj opravljanja dela zaradi višje sile zaradi ukinitve javnega prevoza, delodajalca obvestiti o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile. Pri višji sili gre torej za dogodek, ki nastane zunaj vpliva delavca in delodajalca. Za opravičenost odsotnosti z dela delavca pa je treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile v vsakem konkretnem primeru. V okviru presoje nemožnosti prihoda na delo zaradi ukinitve javnega prevoza je treba upoštevati tudi možnost zagotovitve drugačnega načina prevoza, ki je v skladu z omejitvami v Odloku dopusten.
V zvezi z okoliščino višje sile zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi ukinitve javnega prevoza dodatno pojasnjujemo, da trenutno veljavna interventna zakonodaja ne določa posebne pravne podlage za opravičeno odsotnost z dela in posledično do nadomestila plače v tem primeru, zato je treba upoštevati splošen delovnopravni okvir v ZDR-1. V skladu z ZDR-1 je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, upravičen do nadomestila plače, in sicer do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače.
V skladu z veljavno ureditvijo je torej delavec, ki je odsoten z dela zaradi višje sile zaradi ukinitve javnega prevoza upravičen do nadomestila plače v višini 50 odstotkov plače oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače. Povračilo nadomestila delodajalcem s strani države trenutno ni predvideno.
Z Odlokom o začasni prepovedi, omejitvah in načinu izvajanja prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije (Uradni list, številka 165/20, Odlok) se zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 s ponedeljkom, 16. 11. 2020 začasno prepoveduje javni prevoz potnikov na ozemlju Republike Slovenije.
Ta ukrep lahko povzroči nemožnost prihoda delavca na delo. V takšnem primeru, je ob upoštevanju vseh okoliščin, ki vplivajo na to, da delavec ne more priti na kraj opravljanja dela, mogoče govoriti o nastanku višje sile. Ob tem naj izpostavimo, da je pravni standard višje sile v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Pri presoji podanosti višje sile pa je potrebno v vsaki posamični situaciji presojati prisotnost vseh navedenih elementov višje sile.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v okviru splošne obveznosti obveščanja določa, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, zato mora delavec, ki ne more priti na kraj opravljanja dela zaradi višje sile zaradi ukinitve javnega prevoza, delodajalca obvestiti o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile. Pri višji sili gre torej za dogodek, ki nastane zunaj vpliva delavca in delodajalca. Za opravičenost odsotnosti z dela delavca pa je treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile v vsakem konkretnem primeru. V okviru presoje nemožnosti prihoda na delo zaradi ukinitve javnega prevoza je treba upoštevati tudi možnost zagotovitve drugačnega načina prevoza, ki je v skladu z omejitvami v Odloku dopusten.
V zvezi z okoliščino višje sile zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi ukinitve javnega prevoza dodatno pojasnjujemo, da trenutno veljavna interventna zakonodaja ne določa posebne pravne podlage za opravičeno odsotnost z dela in posledično do nadomestila plače v tem primeru, zato je treba upoštevati splošen delovnopravni okvir v ZDR-1. V skladu z ZDR-1 je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, upravičen do nadomestila plače, in sicer do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače.
V skladu z veljavno ureditvijo je torej delavec, ki je odsoten z dela zaradi višje sile zaradi ukinitve javnega prevoza upravičen do nadomestila plače v višini 50 odstotkov plače oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače. Povračilo nadomestila delodajalcem s strani države trenutno ni predvideno.
Z Odlokom o začasni prepovedi, omejitvah in načinu izvajanja prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije (Uradni list, številka 165/20, Odlok) se zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 s ponedeljkom, 16. 11. 2020 začasno prepoveduje javni prevoz potnikov na ozemlju Republike Slovenije.
Ta ukrep lahko povzroči nemožnost prihoda delavca na delo. V takšnem primeru, je ob upoštevanju vseh okoliščin, ki vplivajo na to, da delavec ne more priti na kraj opravljanja dela, mogoče govoriti o nastanku višje sile. Ob tem naj izpostavimo, da je pravni standard višje sile v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Pri presoji podanosti višje sile pa je potrebno v vsaki posamični situaciji presojati prisotnost vseh navedenih elementov višje sile.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v okviru splošne obveznosti obveščanja določa, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, zato mora delavec, ki ne more priti na kraj opravljanja dela zaradi višje sile zaradi ukinitve javnega prevoza, delodajalca obvestiti o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile. Pri višji sili gre torej za dogodek, ki nastane zunaj vpliva delavca in delodajalca. Za opravičenost odsotnosti z dela delavca pa je treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile v vsakem konkretnem primeru. V okviru presoje nemožnosti prihoda na delo zaradi ukinitve javnega prevoza je treba upoštevati tudi možnost zagotovitve drugačnega načina prevoza, ki je v skladu z omejitvami v Odloku dopusten.
V zvezi z okoliščino višje sile zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi ukinitve javnega prevoza dodatno pojasnjujemo, da trenutno veljavna interventna zakonodaja ne določa posebne pravne podlage za opravičeno odsotnost z dela in posledično do nadomestila plače v tem primeru, zato je treba upoštevati splošen delovnopravni okvir v ZDR-1. V skladu z ZDR-1 je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, upravičen do nadomestila plače, in sicer do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače.
V skladu z veljavno ureditvijo je torej delavec, ki je odsoten z dela zaradi višje sile zaradi ukinitve javnega prevoza upravičen do nadomestila plače v višini 50 odstotkov plače oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače. Povračilo nadomestila delodajalcem s strani države trenutno ni predvideno.
VIR:GOV.SI, 17. 11. 2020