Nov plačni zakon želijo pogajalci uskladiti na začetku jeseni in ga posredovati v zakonodajni postopek
Pogajanja o novem plačnem sistemu so se nadaljevala s predlogom vlade o zamiku začetka izvajanja plačne reforme in s tem tudi začetkom prehoda na novo plačno lestvico, ki bi se premaknil na leto 2025. Razlog pa je sanacija države po uničujočih poplavah.
Vlada in sindikati javnega sektorja so po enomesečnem poletnem premoru znova sedli za skupno mizo in se dogovorili o nadaljevanju pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij.
Reforma plačnega sistema v javnem sektorju bo namreč drag zalogaj za državo, katere prioriteta pa je zdaj sanacija po poplavah. Kot je poročala novinarka Radia Slovenija Katja Arhar, je ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik povedala, da bodo glede na obseg škode v poplavah morali vsi sektorji v državi prispevati svoj delež. Vlada pa sicer ne želi ustaviti pogajanj o plačnem sistemu. Cilj je še vedno doseči dogovor do konca oktobra, le implementacija bi bila prestavljena za leto dni.
"Verjamem, da je nastopil trenutek, ko mora imeti sanacija države prednost tudi pred odpravo nesorazmerij v plačah v javnem sektorju," je po poročanju STA-ja poudarila ministrica.
Dodala je, da verjame, da enako razmišljajo tudi sindikati in javni uslužbenci. Stiske posameznikov, ki so bili prizadeti v ujmah, so namreč enormne. Sanacija pa je v tem trenutku prva naloga, s katero se mora država soočiti.
Kot je poročala Arhar, bodo sindikati predlog vlade po odlogu prehoda na novo plačno lestvico preučili, od vlade pa pričakujejo, da bo vlada predstavila tudi načine, kako bodo drugi deležniki v družbi prispevali k odpravi posledic ujm. Sicer sindikati ne dvomijo, da v njihovem članstvu ni posameznika, ki bi nasprotoval pomoči, a kot so opozorili, morajo biti bremena pravično razdeljena.
"Jasno je, da med članstvom ni posameznika, ki ne bi razumel, v kakšni situaciji so se država, državljanke in državljani znašli," je dejal vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Pričakujejo pa, da bodo bremena med vsemi porazdeljena enakopravno in tudi pravično. "Ne bo dovolj, da bomo zgolj na deklarativni ravni rekli, da morajo vsi nekaj prispevati, to bo treba videti in občutiti tudi v dejanjih," je dejal.
Odločilno pa bo po Štrukljevih besedah tudi, da znotraj javnega sektorja ne bo nikakršnih izjem in da ne bo nobena od skupin deležna privilegijev.
Na vprašanje, kaj predlog pomeni za tožilce, sodnike, zdravnike, je ministrica odgovorila, da je danes govorila o javnem sektorju. "Za vse, ki smo deležniki javnega sektorja, mora veljati enako," je pojasnila. Po njenih besedah iščejo zakonite rešitve, ki bodo zdržale tudi presojo sodišč. Kar zadeva na primer obdavčitev dobičkov bank, nas zavezujejo tudi pravila Evropske centralne banke, je opozorila.
Za najslabše plačane javne uslužbence, ki bodo s prestavitvijo datuma uvedbe novega sistema največ izgubili, pa se pojavljajo tudi predlogi za jesenski poračun regresa.
Pogajanja bodo nadaljevali prihodnji teden. Tokrat so sicer tudi nadaljevali na začetku julija prekinjeno razpravo glede prevedbe plačnih razredov s stare na novo plačno lestvico. Model je precej zapleten, izhaja pa iz predpostavke, da ob prehodu na novo plačno lestvico nihče ne bo na slabšem, je pojasnila ministrica.
VIR:MMC