Začenjajo se pogajanja o pokojninski zakonodaji
Na prvi seji se bo sešla pogajalska skupina socialnih partnerjev o pokojninski zakonodaji. Vsi se strinjajo, da gre za izjemno pomembno vsebino, o pogajalskih izhodiščih pa ne želijo govoriti. Na Radiu Slovenija so pridobili interno gradivo za razpravo.
Urška Valjavec, Radio Slovenija19. junij 2024 ob 7.04
Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio SlovenijaShrani članekPreberi članek
Ker Slovenijo priganjajo zaveze znotraj Načrta za okrevanje in odpornost, se bodo pogajalci srečali še pred uradnim začetkom vnovične vzpostavitve socialnega dialoga.
V predlogu lahko beremo o postopnem dvigu zakonsko določene starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine s 60 let na 62 let oziroma iz 65 let na 67 let od leta 2028 naprej, za tri mesece na leto vse do leta 2035. Obdobje zavarovalne dobe – 40 let – ostaja nespremenjeno.
Pri določanju pokojninske osnove predlagajo daljše referenčno obdobje. Obdobje za izračun pokojnine bi se s 24 let podaljšalo na 40 najboljših let z izločitvijo katerih koli, ne nujno zaporednih, najslabših petih let (oziroma osmine). Referenčno obdobje bi začeli podaljševati čez štiri leta in v osmih letih dosegli celotno obdobje. Obenem kot kompenzacijo predlagajo dvig odmernega odstotka s 63,5 % na 65,5 % za 40 let delovne dobe.
Vlada – vsebino so pripravili na ministrstvu za delo in ministrstvu za finance – predlaga še dvig vdovskih pokojnin s 70 na 80 odstotkov. Glede načina usklajevanja pokojnin je predlagana postopna sprememba obstoječega usklajevanja iz razmerja 60 % rasti plač : 40 % inflacije na način, da se vsaki dve leti delež rasti plač v formuli usklajevanja zniža za 10 odstotnih točk, dokler v letu 2033 ne doseže razmerja 20:80, kjer ostane do leta 2035.
Obetajo se spremembe na področju invalidskega zavarovanja – ukrepov še ni, zgolj cilji.
Glede drugega stebra je v izhodiščih zapisano, da bi bilo smiselno razpravljati o samodejni vključitvi v drugi steber vseh zaposlenih, ki so že zavarovani v prvem. Predlagana je postopna izenačitev prostovoljnega prispevka zaposlenega s prispevkom delodajalca. Kar pomeni, da bi imel vsak zaposleni pravico v drugi steber vplačati del bruto plače, delodajalec pa bi to plačilo izenačil.
Uveljavili bi načelo vsako delo šteje, kar bi pomenilo, da prednostni zavarovalni red za zavarovance, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v zavarovanje iz naslova dveh ali več različnih podlag, ne bi bil več potreben. To bi pomenilo, da bi zavarovanci, ki opravljajo kakršno koli delo, zaposlitev ali dejavnost, iz vsakega dohodka plačevali tudi polne prispevke.
Poleg tega bi zvišali zavarovalne osnove za samostojne podjetnike iz sedanjih 75 % dohodkov na 86 % dohodkov. Odstranili bi zgornjo mejo prispevne osnove pri samozaposlenih, družbenikih in kmetih.
Država predlaga izenačitev višine prispevnih stopenj. Od leta 2026 do leta 2034 bi se postopoma zviševala prispevna stopnja delodajalca ter znižala prispevna stopnja zavarovanca. Prispevno stopnjo bi zviševali po eno odsotno točko na leto, začenši z letom 2026, končali bi leta 2030. Takrat bi prispevna stopnja delavca znašala 13 odstotkov, enaka višina bi veljala tudi za delodajalca. Skupna prispevna stopnja bi bila višja od obstoječe (24,35 %) in bi znašala 26 odstotkov.
Napovedana je preučitev uvedbe novih virov financiranja pokojninske blagajne: višja obremenitev drugih razpoložljivih virov dohodkov posameznikov, ki ne izvirajo iz dela; pa tudi dolžnost plačila prispevkov od premoženja posameznika.
V nadaljevanju dokumenta so predstavljeni še nekateri ukrepi: prehod na poenostavljen bruto sistem pokojnin; poenotenje različnih dob; dokup (predlog je, da bi se omejila možnost dokupa na največ tri leta); prostovoljna vključitev v zavarovanje oseb s krajšim delovnim časom; letni dodatek bi se določil po linearni funkciji; poenostavili bi pogoje za pridobitev varstvenega dodatka; prenos invalidnin za telesno okvaro v predpise s področja varstva invalidov.
Vse naštete spremembe bi se uveljavile zelo postopno. Vsi zapisani ukrepi predstavljajo vladne predloge. Danes pogajalci komajda začenjajo pogajanja, zato je bolj kot začetek intenzivnih pogajanj pričakovati predstavitev vladnih izhodišč delodajalcem in delojemalcem.
VIR:MMC