Republika Slovenija je v nacionalnem Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga je Svet EU potrdil konec julija 2021, opredelila za 705 milijonov evrov posojil ukrepov za okrevanje in krepitev odpornosti po pandemiji covida-19. Za namene izvajanja teh naložb sta Evropska unija in Republika Slovenija v začetku junija 2022 sklenili posojilno pogodbo, v kateri sta določili pogoje in način izvajanja teh sredstev. Podpisana pogodba je podlaga za izplačilo povratnih sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost (angleško Recovery and Resilience Facility – RRF).

Po trenutno veljavnem Izvedbenem sklepu Sveta EU o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo (CID) bo Slovenija povratna sredstva črpala v šestih obrokih. Tako kot v primeru nepovratnih sredstev bo njihovo izplačilo pogojeno z doseganjem vnaprej dogovorjenih mejnikov in ciljev. Ročnost posameznega obroka posojila oziroma tranše posojila bo znašala 30 let, odplačilo glavnice posamezne tranše pa se bo začelo po preteku 10 let od datuma izplačila ter zapadlo v enakih delih do konca ročnosti tranše posojila.

Stroški posojila oziroma obrestna mera bodo določeni pred vsakim plačilnim dnem na podlagi metodologije razporejanja stroškov, ki je določena v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2021/1095 z dne 2. julija 2021 o vzpostavitvi metodologije razporejanja stroškov, povezanih z izposojanjem in upravljanjem dolga v okviru instrumenta NextGenerationEU. Stroški posojil niso znani vnaprej, temveč bodo odvisni predvsem od stroškov instrumentov financiranja EU (predvsem obveznic in zakladnih menic EU), izdanih za financiranje zadevnih izplačil po posojilni pogodbi. Trenutno bi bili pogoji zadolževanja po posojilni pogodbi NOO bolj ugodni od pogojev zadolževanja, ki bi jih Slovenija dosegla za primerljivo zadolžitev.

Iz naslova posojil RRF bodo v Sloveniji predvidoma financirani sledeči ukrepi za okrevanje in odpornost:

• Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije;
• Krepitev distribucijskega omrežja električne energije;
• Strategija za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture v Sloveniji;
• Ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji;
• Zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih;
• Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj;
• Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture;
• Zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče;
• Projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode;
• Projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo.

Slovenija lahko do 31. avgusta 2023 zaprosi še za dodatna posojila v višini do 2,5 milijarde evrov. Ob pripravi NOO je bil namreč načrtovan le del razpoložljivih posojil.

Mejniki in cilji, ki jih zajema posojilo, bodo upravičeni do plačila, če bodo doseženi najpozneje do 31. avgusta 2026.

VIR:GOV.SI