I. POVRAČILO DELA MINIMALNE PLAČE V OBLIKI MESEČNE SUBVENCIJE

1. Kdo je upravičen do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije?

Na podlagi prvega odstavka 29. člena Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 - ZDUOP je delodajalec za vsakega delavca, katerega plača za polni delovni čas, brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo oziroma pogodbo o zaposlitvi, ne presega zneska, določenega v skladu z Zakonom o minimalni plači - ZMinP, upravičen do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 eurov.

Na podlagi opredelitve, ki se veže na opredelitev minimalne plače iz 1. člena ZMinP, je po pojasnilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju; MDDSZ) delodajalec upravičen do subvencije za vse delavce, katerih osnovna plača za polni delovni čas ne presega zneska 1.024,24 EUR, kot je določen za leto 2021 (Uradni list RS, št. 12/21). Konkretna osnovna plača posameznega delavca se določi s pogodbo o zaposlitvi, pri čemer mora delodajalec upoštevati ureditev osnovne oziroma izhodiščne plače v kolektivni pogodbi, ki ga neposredno zavezuje in je lahko nižja od zakonsko določenega zneska minimalne plače.

V primeru zaposlitve za krajši delovni čas se navedeni limit 1.024,24 eur osnovne plače sorazmerno zniža. Tako v primeru zaposlitve za polovični delovni čas limit znaša 512,12 eur.

Primer 1 – zaposlitev za polovični delovni čas

Delavec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polovični delovni čas in v pogodbi določeno plačo brez dodatkov v višini 768 eur.

Preračun plače na polni delovni čas znaša 1.536 eur, kar presega znesek minimalne plače in za tega delavca delodajalec ne more uveljavljati subvencije MP.

Primer 2 – zaposlitev za krajši delovni čas

Delavec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za skrajšani delovni čas (6 urni delovnik oz. 30 ur tedensko) in v pogodbi določeno plačo brez dodatkov v višini 768 eur.

Preračun plače na polni delovni čas znaša 1.024 eur, kar ne presega zneska minimalne plače in delodajalec za tega delavca lahko uveljavlja subvencijo MP.

2. V kakšni višini se izplača mesečna subvencija minimalne plače?

Mesečna subvencija minimalne plače za polni delovni čas se izplača v višini 50 eurov.

Po pojasnilu MDDSZ je delodajalec upravičen do subvencije sorazmerno delovnemu času, za katerega je z delavcem v primeru krajšega delovnega časa sklenil pogodbo o zaposlitvi. Ker se opredelitev v drugem odstavku 29. člena ZDUOP veže tudi na delo, opravljeno v krajšem delovnem času od polnega ter je v prvem odstavku plačilo subvencije vezano na »plačo«, se glede na določbe Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1 za izračun sorazmernosti upošteva efektivni delovni čas, s katerim je povezan tudi čas odmora, torej obdobje opravljanja dela v posameznem mesecu.

Za čas odsotnosti ima na podlagi 137. člena ZDR-1 delavec pravico do nadomestila plače, in sicer v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca.

Obdobje, za katerega delavec prejema nadomestilo (ne glede na to, koga posamezna nadomestila plače bremenijo) in ne plače, se upošteva pri določitvi višine subvencije, na način, da se znesek subvencije sorazmerno zmanjša.

MDDSZ poudarja, da glede na določbo drugega odstavka 29. člena ZDUOP, v smislu zakonske opredelitve, ne gre za efektivni delovni čas, temveč gre za čas, v katerem se opravlja delo, s katerim je povezana tudi pravica do odmora, saj pravica do odmora nastane le takrat, ko se delo tudi dejansko opravlja. V vseh ostalih primerih je delavec upravičen do nadomestila plače v skladu s 137. členom ZDR-1. Če je pravica do subvencije povezana z delom, opravljenem v krajšem delovnem času od polnega in ker je v prvem odstavku 29. člena ZDUOP plačilo subvencije vezano na »plačo«, je treba višino subvencije sorazmerno znižati glede na obseg delovnih dni nadomestila glede na delovne dni, ko je delo opravljeno. Če gre za nadomestilo, ki se obračunava del dneva, se sorazmernost upošteva enko kot pri pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.

Delodajalec tudi ni upravičen do subvencije od plače delavcev, ki delo opravljajo v okviru javnih del.

Delodajalec je na podlagi devetega odstavka 137. člena ZDR-1 delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela, zato MDDSZ pojasnjuje, da je možno sorazmernost izračunati tudi na podlagi opravljene urne obveznosti, če je obveznost pri delodajalcu določena na takšen način. Pri izračunu sorazmernosti se torej izhaja iz opravljene redne urne obveznosti v posameznem mesecu glede na polno mesečno obveznost v urah. Pri določanju polne mesečne obveznosti se upošteva enotni delovni koledar za posamezni mesec ob upoštevanju števila ur delovnega tedna, ki ga ima uveljavljenega posamezni delodajalec. V spodnji tabeli so prikazane ure polnega delovnega časa v primeru, ko ima delodajalec določen polni delovni čas 40 ur tedensko in v primeru, ko ima delodajalec določen polni delovni čas 36 ur tedensko.

Glede praznikov MDDSZ pojasnjuje, da ima delavec pravico do odsotnosti z dela na dan praznika ali na drug dan, ki je z zakonom določen kot prost dan (166. člen ZDR-1). Prazniki in dela prosti dnevi so opredeljeni z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Delavec ima na prazničen ali dela prost dan pravico do odsotnosti z dela in le, če je podan razlog iz drugega odstavka 166. člena ZDR-1 (nepretrganost delovnega procesa ali posebna narava dela), mora na ta dan opravljati delo. Delavec je za odsotnosti z dela zaradi praznika ali dela prostega dne upravičen do nadomestila plače. Ker so ti dnevi določeni z zakonom in mora delodajalec delavcu omogočiti odsotnost z dela se v primeru, ko bi bil delavec na dan praznika ali dela prostega dne sicer razporejen na delovno obveznost (po delovnem koledarju) in bi delal, če ne bi bilo praznika, tak dan všteva v izračun subvencije.

Znesek subvencije se izračuna po naslednji formuli:

50 eur * (ure rednega dela + ure praznikov) / ure polne mesečne delovne obveznosti

Primer 3 – izračun subvencije

Delavec je v januarju koristil 2 dni dopusta, 5 dni je bil na bolniški, 1 dan je bil odsoten zaradi praznika, ostale dni je opravljal delo. Opravil je tudi 6 ur nadurnega dela. Delavec ima sklenjeno pogodbo za polni delovni čas, 40 ur tedensko.

50 * (104 + 8) / 168 = 33,33 eur

Ure rednega dela so vse ure opravljene delovne ure, za katere se delavcu obračuna plača. Pri preračunu sorazmernega dela subvencije MP se upoštevajo tudi ure praznikov, ko bi delavec sicer (če ne bi bilo praznika) opravljal delo. Ne upoštevajo se morebitne nadure.

Primer 4 – izračun subvencije zaposlitev za krajši DČ

Delavec je v januarju koristil 2 dni dopusta, 5 dni je bil na bolniški, 1 dan je bil odsoten zaradi praznika, ostale dni je opravljal delo. Delavec ima sklenjeno pogodbo za skrajšan delovni čas 6 ur dnevno, pri čemer je pri delodajalcu kot polni delovni čas določen delovni čas 40 ur tedensko.

50 * (78 + 6) / 168 = 25,00 eur

Skupna odsotnost: 2 + 5 + 1 = 8 dni, Dnevi, ko je delavec opravljal delo je skupno 13 dni, pri delovni obveznosti 6 ur dnevno to znaša 78 ur.

Primer 5 – izračun subvencije neenakomeren delovni čas

Pri številu polnega sklada delovnih ur za posamezen mesec se za izračun subvencije MP upošteva razpon ur, ki upošteva zavarovalni čas 36 ur/ teden oz. zavarovalni čas 40 ur/ teden (v nadaljevanju: t.i. standardni mesečni sklad ur).

Delodajalec, ki za svoje zaposlene uporablja drugačen sklad delovnih ur, za uveljavljanje subvencije MP, le-tega preračuna z uporabo izračunanega razmerja med standardnim mesečnim skladom ur in mesečnim skladom ur, ki velja za posameznega delavca. S tako izračunanim razmerjem pomnoži efektivne delovne ure zaposlenega v tem mesecu (upoštevajo se tudi prazniki) in jih zaokroži na celo število ur.

V polje 5 izjave za subvencijo MP se v tem primeru vpiše standardni mesečni sklad ur, v polje 6 pa se vpiše podatek izračunan na način opisan v predhodnem odstavku.

Subvencijo MP se izračuna po formuli:

50 eur * korigirane redne delovne ure zaposlenega/ standardne mesečne ure zaposlenega.

Glede na veliko število kombinacij neenakomerno razporejenega delovnega časa pa so pri kontrolah oddane izjave za uveljavljanje subvencije MP vgrajene tudi tolerance (odstopanja) v primeru, ko delodajalcu programska podpora ne omogoča izračuna delovnega časa na način, kot je opisan zgoraj.

3. Kateri delodajalci so upravičeni do subvencije minimalne plače?

Delodajalci v zasebnem sektorju, torej delodajalci, ki niso neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov so upravičeni do subvencije minimalne plače. Delodajalci, ki so neposredni in posredni uporabniki proračuna RS in občinskih proračunov, tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v RS, niso upravičeni do subvencije minimalne plače.

Delodajalec tudi ni upravičen do subvencije minimalne plače za zaposlene v programu javnih del.

Opredelitev neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna je v skladu s 5. in 6. točko prvega odstavka 3. člena Zakona o javnih financah - ZJF sledeča:

1. neposredni uporabniki proračuna: državni oziroma občinski organi ali organizacije ter občinska uprava;
2. posredni uporabniki proračuna: javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina.

Podrobneje so neposredni in posredni uporabniki proračunov urejeni v Pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov - Pravilnik, in sicer:

1. člen Pravilnika določa neposredne uporabnike državnega oziroma občinskih proračunov, ki so:
2. državni ter občinski organi in organizacije, vključno z občinsko upravo, ki so ustanovljeni z zakonom, občinskim odlokom ali drugim pravnim aktom in
3. ožji deli občin, ki so pravne osebe (prvi odstavek 1. člena ZJF).
4. člen Pravilnika določa posredne uporabnike državnega ali občinskega proračuna, ki so pravne osebe:
5. ki so organizirane v pravno organizacijski obliki javni zavod, javna agencija ali javni sklad, 2. katerih ustanovitelj in lastnik je država oziroma občine,
6. ki izvajajo javno službo, dejavnost v javnem interesu ali druge naloge, s katerimi se izvajajo javne funkcije in
7. ki sredstva za financiranje pridobivajo iz državnega ali občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in drugih virov.

Kot posredni uporabniki se obravnavajo tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, javni zavodi, javne agencije ter javni skladi, katerih ustanovitelji so posredni uporabniki, samoupravne narodnostne skupnosti in Kmetijsko gozdarska zbornica ter javni zavodi, katerih ustanovitelj je Kmetijsko gozdarska zbornica.

Kot posredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna se ne šteje pravna oseba, ki je organizirana kot delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, javni gospodarski zavod, ali v drugi pravnoorganizacijski obliki, čeprav ima v firmi besedo zavod, sklad ali agencija.

Uprava Republike Slovenije za javna plačila ima vzpostavljen spletni Register proračunskih uporabnikov, ki omogoča neposredni dostop do poimenskega seznama vseh proračunskih uporabnikov (zajeti vsi neposredni in posredni uporabniki proračuna na državni kot lokalni ravni), ki je dosegljiv na naslovu: https://www.gov.si/zbirke/storitve/spletni-register-proracunskih-uporabnikov-irpu/.

4. Za katero obdobje je delodajalec upravičen do povračila subvencije minimalne plače?

Delodajalec je do subvencije minimalne plače upravičen za izplačane plače za opravljeno delo od 1. januarja do vključno 30. junija 2021.

5. Ali je podjetje, ki zamuja z izplačilom plače v obdobju od januar do junij 2021 upravičeno do subvencije MP?

Na podlagi Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1 mora biti plača izplačana najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja (primeroma torej 18. februarja za opravljeno delo v januarju). Po preteku tega roka preide delodajalec zaradi neizplačila v zamudo.

Ne glede na zamudo pri izplačilu plače delodajalec izjavo predloži po predložitvi REK obrazca za izplačilo plače praviloma do konca meseca za subvencijo minimalne plače za pretekli mesec, vendar najpozneje do konca julija 2021. Izjave za izplačilo subvencije MP po koncu julija 2021 ne bo več možno vlagati.

6. Kako delodajalec pridobi subvencijo minimalne plače?

Za pridobitev subvencije minimalne plače delodajalec preko portala eDavki FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu obračunal in izplačal plačo iz prvega odstavka 29. člena ZDUOP. Za pravilnost izjave delodajalec kazensko in materialno odgovarja.

Izjavo delodajalec predloži najpozneje do konca meseca za subvencijo minimalne plače za pretekli mesec, vendar najpozneje do 31. 7. 2021. Izjavo delodajalec vloži za vsak mesec posebej (izjava je torej mesečni obrazec in na enem obrazcu ni mogoče uveljavljati subvencije za več mesecev hkrati), lahko pa odda izjave tudi za več mesecev naenkrat po izplačilu plače in oddaji REK-a, vendar najkasneje do 31.7.2021.

Delodajalec, ki zaposluje delavce za opravljanje dela v okviru samostojne dejavnosti (npr. s.p.) in ki hkrati zaposluje delavce kot fizična oseba (npr. varuško, gospodinjsko pomočnico), odda le eno izjavo NF-SubvMP za posamezno mesečno obdobje (en original). V to izjavo vključi podatke za vse svoje zaposlene, za katere je upravičen do subvencije minimalne plače, in sicer tako za zaposlene v okviru samostojne dejavnosti kot tudi podatke za zaposlene v svojem gospodinjstvu.

Izjava je že na voljo na eDavkih. Izjave, ki ne bodo vložene v predpisani obliki in na predpisan način bo FURS zavrnil. FURS bo izplačal subvencijo najpozneje do 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave.

Podatki, ki jih bodo delodajalci morali vpisati na izjavo, za vsakega posameznega delavca, za katerega bodo uveljavljali subvencije so razvidni iz spodnje preglednice:

7. Kako delodajalec popravi oz. stornira izjavo NF-SubvMP za posamezno mesečno obdobje?

V primeru, da delodajalec ugotovi, da že vložena izjava NF-SubvMP za posamezno mesečno obdobje ni bila izpolnjena pravilno (prvotno so bili vpisani nepravilni podatki) mora predložiti popravek izjave z uporabo vrste dokumenta – P (popravek). V popravku upošteva vse zaposlene za določen mesec, tako da dodaja oz. popravlja podatke (dovoli se brisanje vrstic). Prav tako je potrebno ustrezno popraviti tudi že vložen REK-1 obračun za posamezno mesečno obdobje, saj morata biti izjava NF-SubvMP in REK-1 obračun za posamezni mesec usklajena.

Izjava za posamezno mesečno obdobje se lahko popravlja večkrat in vedno se popravlja zadnja vložena izjava za posamezno obračunsko obdobje. Veljavna je zadnja vložena izjava.

Če je delodajalec za posamezno mesečno obdobje po vloženi izjavi NF-SubvMP že prejel izplačilo in nato ugotovil, da je potrebno to vloženo izjavo popraviti – jo ustrezno popravi.

V primeru popravka izjave s povečanjem, bo davčni organ na podlagi tako popravljene izjave NF-SubvMP pri naslednji tranši izplačil, izvedel poračun izplačila subvencije.

V primeru popravka izjave z znižanjem in dejstvu, da je izplačilo po prvotno oddani izjavi že bilo izvedeno, mora davčni zavezanec preveč izplačano subvencijo minimalne plače na podlagi odločbe davčnega organa vrniti v 30 dni od vročitve odločbe.

Če delodajalec ugotovi, da je bila izjava NF-SubvMP vložena neupravičeno (in za to ni razlog izplačilo dobička, nakup lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačilo nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021), jo stornira – S (storno). V primeru, da je davčni organ po tej izjavi subvencijo že izplačal – mora davčni zavezanec preveč izplačano subvencijo minimalne plače na podlagi odločbe davčnega organa vrniti v roku 30 dni od vročitve odločbe.

8. V katerem primeru mora delodajalec vrniti prejeto subvencijo minimalne plače?

Delodajalec, ki je uveljavil subvencijo, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.

Izjava s katero bo delodajalec seznanil FURS, da mora vrniti prejeto pomoč bo na voljo na eDavkih. O dejanski možnosti oddaje izjave bo FURS obvestil zavezance prek eDavkov.

9. Kakšne so omejitve glede prenehanja delovnega razmerja za prejemnike subvencij?

Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije.

Delodajalec prav tako v enakem obdobju ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona (pred 5. 2. 2021). Navedeno pomeni, da delavcem, za katere ni bil upravičen do prejemanja subvencije lahko odpove pogodbo zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler le-to ne pomeni odpovedi večjemu številu delavcev v skladu z 98. členom ZDR-1.

Nadzor nad ravnanjem delodajalca v primeru prepovedi odpuščanja izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.

II. ZNIŽANJE MINIMALNE OSNOVE ZA OBRAČUN PRISPEVKOV ZA DELAVCE V DELOVNEM RAZMERJU

Z 28. členom ZDUOP se znižuje najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače, ki je na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 določena v višini 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Ne glede na četrti odstavek 144. člena in drugi odstavek 152. člena ZPIZ-2 je najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače za plače in nadomestila plače, izplačane za mesece od julija do decembra 2021, minimalna plača.