I. Pomoč za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021

1. Kdo je upravičen do pomoči za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021 in kakšne pogoje mora izpolnjevati?

Na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 - ZIUPGT je upravičenec do pomoči za financiranja regresa za letni dopust za leto 2021 pravna ali fizična oseba, ki je bila vpisana v Poslovni register Slovenije do 31. maja 2021in, ki izpolnjuje vse navedene pogoje:

- na dan uveljavitve tega zakona opravlja kot glavno dejavnost ali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti – Uredba po Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Prilogi II: Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008 eno izmed naslednjih dejavnosti:

11.050

Proizvodnja piva (mali proizvajalec piva skladno s 77. členom Zakona o trošarinah- ZTro-1

49.392

Obratovanje žičnic

55.

Gostinske nastanitvene dejavnosti (vključujoč vse poddejavnosti pod 55),

56.

Dejavnost strežbe jedi in pijač (vključujoč vse poddejavnosti pod 56)

59.140

Kinematografska dejavnost

77.110

Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup

77.210

Dajanje športne opreme v najem in zakup

77.340

Dajanje vodnih plovil v najem in zakup

79.110

Dejavnost potovalnih agencij

79.120

Dejavnost organizatorjev potovanj

79.900

Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti

82.300

Organiziranje razstav, sejmov, srečanj

85.510

Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije

85.520

Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje na področju kulture in umetnosti

86.220

Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost - v sklopu slovenskih naravnih zdravilišč

90.010

Umetniško uprizarjanje

90.020

Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje

90.040

Obratovanje objektov za kulturne prireditve

91.020

Dejavnost muzejev

91.040

Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot

92.001

Dejavnost igralnic

93.110

Obratovanje športnih objektov

93.120

Dejavnosti športnih klubov

93.130

Obratovanje fitnes objektov

93.190

Druge športne dejavnosti

93.210

Dejavnost zabaviščnih parkov

93.292

Dejavnost smučarskih centrov

93.299

Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas

- dejavnosti zaradi posledic epidemije ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu skladno s tretjim odstavkom27. člena ZIUPGT,

- ima vsaj enega zaposlenega, ki je na dan uveljavitve ZIUPGT (to je 14. 7. 2021) v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2 in

- ni na dan 31. decembra 2019 podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 21.6.2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7.7.2020, str. 3).

2. Kakšen pogoj upada prihodkov morajo izpolnjevati upravičenci do pomoči za financiranje regresa za letni dopust?

Pomoč za financiranje regresa za letni dopust je namenjena upravičencem z upadom prihodkov zaradi posledic epidemije za več kot 20 odstotkov v letu 2021 glede na leto 2019 oziroma 2020. Če upravičenec ni posloval v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2021 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021. Če v letu 2019 in 2020 ni posloval, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2021 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2021 do 31. maja 2021. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč v skladu s 30. členom ZIUPGT.

Pri izračunu upada prihodkov od prodaje se lahko upošteva prihodke od prodaje glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši.

Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih računovodenja, so prihodki od prodaje iz 27. člena ZIUPGT čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih računovodenja.

2.a Kaj konkretno pomeni določba tretjega odstavka 27. člena ZIUPGT, ki določa, da upravičenec pri izkazovanju upada prihodkov lahko primerja prihodke leta 2021 s prihodki leta 2019 oziroma 2020?

Navedena določba pomeni, da se bo pri presoji izpolnjevanja upada opravila primerjava prihodkov v letu 2021 tako s prihodki v letu 2019, kot s prihodki v letu 2020. Pogoj upada prihodkov za več kot 20 % ne bo izpolnjen edino v primeru, če upravičencu prihodki v letu 2021 ne bodo upadli v zahtevani višini v nobenem od primerjanih let. Če bodo torej upravičencu prihodki v letu 2021 v primerjavi z letom 2019 upadli za več kot 20 %, v primerjavi z letom 2020 pa ne, ali obratno, bo pogoj upada prihodkov po citirani zakonski določbi kljub temu izpolnjen. Izpolnjen bo seveda tudi v primeru, če bodo upravičencu prihodki v letu 2021 upadli za več kot 20 % tako v primerjavi z letom 2019 kot z letom 2020.

3. Kdo ni upravičen do pomoči za financiranje regresa za letni dopust?

Upravičenec ne more biti neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov ali iz odstopljenih javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 odstotkov.

Opredelitev neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna je v skladu s 5. in 6. točko prvega odstavka 3. člena Zakona o javnih financah - ZJF sledeča:

1. neposredni uporabniki proračuna: državni oziroma občinski organi ali organizacije ter občinska uprava;
2. posredni uporabniki proračuna: javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina.

Podrobneje so neposredni in posredni uporabniki proračunov urejeni v Pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov - Pravilnik, in sicer:

1. člen Pravilnika določa neposredne uporabnike državnega oziroma občinskih proračunov, ki so:
2. državni ter občinski organi in organizacije, vključno z občinsko upravo, ki so ustanovljeni z zakonom, občinskim odlokom ali drugim pravnim aktom in
3. ožji deli občin, ki so pravne osebe (prvi odstavek 1. člena ZJF).
4. člen Pravilnika določa posredne uporabnike državnega ali občinskega proračuna, ki so pravne osebe:
5. ki so organizirane v pravno organizacijski obliki javni zavod, javna agencija ali javni sklad, 2. katerih ustanovitelj in lastnik je država oziroma občine,
6. ki izvajajo javno službo, dejavnost v javnem interesu ali druge naloge, s katerimi se izvajajo javne funkcije in
7. ki sredstva za financiranje pridobivajo iz državnega ali občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in drugih virov.

Kot posredni uporabniki se obravnavajo tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, javni zavodi, javne agencije ter javni skladi, katerih ustanovitelji so posredni uporabniki, samoupravne narodnostne skupnosti in Kmetijsko gozdarska zbornica ter javni zavodi, katerih ustanovitelj je Kmetijsko gozdarska zbornica.

Kot posredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna se ne šteje pravna oseba, ki je organizirana kot delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, javni gospodarski zavod, ali v drugi pravnoorganizacijski obliki, čeprav ima v firmi besedo zavod, sklad ali agencija.

Uprava Republike Slovenije za javna plačila ima vzpostavljen spletni Register proračunskih uporabnikov, ki omogoča neposredni dostop do poimenskega seznama vseh proračunskih uporabnikov (zajeti vsi neposredni in posredni uporabniki proračuna na državni kot lokalni ravni), ki je dosegljiv na naslovu: https://www.gov.si/zbirke/storitve/spletni-register-proracunskih-uporabnikov-irpu/.

4. V kakšni višini se izplača pomoč za financiranje regresa za letni dopust?

Višina pomoči za financiranje regresa za letni dopust znaša 1.024 eurov na zaposlenega. Višina pomoči pa se določi v sorazmernem delu navedenega zneska, v kolikor ima zaposleni skladno z Zakonom o delovnih razmerjih - ZDR-1 pravico do regresa v sorazmernem delu.

ZDR-1 namreč v 131. členu določa, da ima delavec pravico le do sorazmernega dela regresa, če ima pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta. Če pa ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom ZDR-1 (na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali predpisov o starševskem dopustu).

5. Za katere zaposlene in katero obdobje je upravičenec upravičen do pomoči za financiranje regresa za letni dopust?

Upravičenec je do pomoči za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021 upravičen le za tiste delavce, ki so pri njemu zaposleni na dan uveljavitve ZIUPGT - to je na dan 14. 7. 2021.

Pomoč za financiranje regresa se določi glede na število zaposlenih vključenih v zavarovanje na podlagi 14. člena ZPIZ-2 na dan uveljavitve ZIUPGT. Upravičenec lahko torej prejme pomoč le za tiste zaposlene, ki so na dan uveljavitve ZIUPGT zaposleni pri upravičencu po eni izmed naslednjih zavarovalnih podlag: 001, 002, 013, 016, 029, 034 in 036.

6. Ali je upravičenec, ki zamuja z izplačilom regresa za letni dopust za leto 2021 upravičen do pomoči za financiranje regresa za letni dopust?

Na podlagi 131. člena ZDR-1 mora delodajalec delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Zgolj s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Pomoč za financiranje regresa mora upravičenec na podlagi šestega odstavka 27. člena ZIUPGT nameniti za izplačilo regresa za zaposlene, kot jim pripada skladno z ZDR-1. Če upravičenec regresa zaposlenim ne izplača v roku, določenim v 131. členu ZDR-1, mora prejeto pomoč vrniti.

7. Kako upravičenec uveljavlja izplačilo pomoči za financiranje regresa za letni dopust?

Za izplačilo pomoči za financiranje regresa za letni dopust upravičenec preko portala eDavki FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba navedena v prvem odstavku 27. člena ZIUPGT in da je njegov upad prihodkov od prodaje več kot 20 odstotkov skladno s tretjim odstavkom 27. člena ZIUPGT.

Izjavo bo lahko upravičenec predložil v obdobju od 1. 9. do 30. 9. 2021 preko portala eDavki. Ko bo izjava na voljo, bo FURS obvestil zavezance prek eDavkov.

Izjave, ki ne bodo vložene v predpisani obliki in na predpisan način bo FURS zavrnil. FURS bo izplačal pomoč za financiranje regresa za letni dopust do 20. 10. 2021.

Podatki, ki jih bo upravičenec moral vpisati na izjavo, za vsakega posameznega delavca, za katerega bo uveljavljal pomoč za financiranje regresa za letni dopust so razvidni iz spodnje preglednice:

Primer izračuna 1: delavec je vključen v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja za 20 ur, njegov polni tedenski delovni čas je 40 ur

20/10*1024 = 512 eur

Primer izračuna 2: delavec je vključen v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja za 10 ur, njegov polni tedenski delovni čas je 40 ur

10/40*1024 = 256 eur

8. Kako upravičenec popravi oz. stornira izjavo NF-Regres za posamezno mesečno obdobje?

V primeru, ko upravičenec ugotovi, da že vložena izjava ni bila izpolnjena pravilno (prvotno so bili vpisani nepravilni podatki) mora predložiti popravek izjave z uporabo vrste dokumenta – P (popravek). V popravku upošteva vse zaposlene, tako da dodaja oz. popravlja podatke (dovoli se brisanje vrstic).

Izjava za posamezno mesečno obdobje se lahko popravlja večkrat in vedno se popravlja zadnja vložena izjava. Veljavna je zadnja vložena izjava. Vlaganje popravkov je mogoče le do 30. 9. 2021.

9. V katerem primeru mora upravičenec vrniti prejeto pomoč za financiranje regresa za letni dopust?

Prvi odstavek 30. člena ZIUPGT določa, da mora upravičenec, ki je uveljavil pomoč za financiranje regresa za letni dopust in je naknadno ugotovil, da je zahteval previsok znesek pomoči (npr. zaradi prenehanja delovnega razmerja tekom koledarskega leta), o tem obvestiti FURS najpozneje do 31. decembra 2021, in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo do plačila, se upravičencu obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti – ZPOMZO-1.

Drugi odstavek 30. člena ZIUPGT določa obveznost upravičenca, ki je uveljavil pomoč za financiranje regresa za letni dopust in je naknadno ugotovil, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev, da o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021 oziroma do roka za predložitev končnega obračuna po prenehanju subjekta, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo do plačila, se upravičencu obračunavajo zakonske zamudne obresti po ZPOMZO-1.

Če obveznost iz naslova vračila prejete pomoči ne bo plačana v predpisanem roku, bo prisilno izterjana. Izvršbo opravi FURS po določbah zakona, ki ureja davčni postopek.

Izjava, s katero bo upravičenec seznanil FURS, da mora vrniti prejeto pomoč bo na voljo na eDavkih, o čemer bodo obveščeni preko portala eDavki.

Z 48. členom ZIUPGT so določene globe za prekršek upravičenca in njegove odgovorne osebe (v razponu od 600 do 30.000 eurov), če ne obvesti FURS o naknadni ugotovitvi previsoko zahtevanega zneska pomoči za financiranja regresa za letni dopust ali o naknadni ugotovitvi neizpolnjevanja pogojev za pridobitev pomoči za financiranje regresa za letni dopust (prvi in drugi odstavek 30. člena ZIUPGT).

10. Ali pomoč za financiranje regresa za letni dopust predstavlja državno pomoč?

Sredstva za financiranje pomoči se zagotavljajo v proračunu RS oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna EU. Višina pomoči v upravičenem obdobju ne sme presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.1 Začasnega okvira in se lahko začne izvajati po njegovi odobritvi s strani Evropske komisije.

I. Povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas

11. V katerem primeru mora delodajalec vrniti prejeta povračila nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas?

ZIUPGT v IV. delu ureja tudi začasni ukrep povračila nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas, ki je namenjen ohranitvi delovnih mest zaradi posledic epidemije in preprečitvi odpuščanja delavcev iz poslovnih razlogov tistih delavcev, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Gre za spremembo ukrepa financiranja skrajšanega delovnega časa, ki je bil uveden z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 – ZIUOOPE. Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži pri Zavodu RS za zaposlovanje.

Osmi odstavek 21. člena ZIUPGT določa, da mora delodajalec, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače na podlagi ZIUPGT, v primeru, da je od 1. januarja 2021 dalje prišlo do izplačil dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti FURS najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema povračila nadomestila plače do dneva vračila.

Če obveznost iz naslova vračila prejete pomoči v obliki delnega povračila nadomestila plače ne bo plačana v predpisanem roku, bo prisilno izterjana. Izvršbo opravi FURS po določbah zakona, ki ureja davčni postopek.

Izjava, s katero bo delodajalec seznanil FURS o vračilu prejete pomoči, bo na voljo na eDavkih, o čemer bodo zavezanci obveščeni preko portala eDavki.

ZIUPGT v 47. členu določa globo (v razponu od 450 do 50.000 eurov), s katero se kaznuje delodajalca in njegovo odgovorno osebo, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače in v roku dveh mesecev po izplačilu ni seznanil FURS o izplačilih po osmem odstavku 21. člena ZIUPGT.

II. OPROSTITEV PLAČILA DDV OD PRIDOBITEV IN DOBAV ZAŠČITNE IN MEDICINSKE OPREME PO ZIUPGT

12. Kateri davčni zavezanec lahko uveljavlja oprostitev plačila DDV po ZIUPGT?

Oprostitev plačila DDV po 12. členu ZIUPGT velja za davčnega zavezanca, ki je/bo v obdobju od vključno 1. maja 2021 do vključno 31. decembra 2021 opravil dobave zaščitne in medicinske opreme iz seznama blaga, potrebnega za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19, ki je oproščeno uvoznih dajatev in plačila davka na dodano vrednost pri uvozu, ki ga določi Vlada Republike Slovenije, ki je začasno oproščeno uvoznih dajatev in plačila davka na dodano vrednost pri uvozu (v nadaljevanju blago), vključno s pridobitvami tega blaga znotraj Unije.

13. Za katero obdobje pridobitev/dobav zaščitne in medicinske opreme velja oprostitev plačila DDV?

Od vključno 1. maja 2021 do vključno 31. decembra 2021. To se za primere uvoza te opreme že omogoča s Sklepom Komisije (EU) 2021/660 z dne 19. aprila 2021 o spremembi Sklepa (EU) 2020/491 o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19 v letu (v nadaljevanju Sklep Komisije)[1].

14. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za oprostitev plačila DDV od pridobitve in dobave tega blaga?

Oprostitev plačila DDV je možna za blago, vključno s pridobitvami tega blaga znotraj Unije:

- dobavljeno državnemu organu ali organizaciji, organu lokalne skupnosti, drugi osebi javnega prava (npr. Zavodu za blagovne rezerve, v nadaljevanju ZBRS, zdravstvenim ustanovam, Upravi za zaščito in reševanje) ali drugi organizaciji, ki se po predpisih šteje za dobrodelno organizacijo (v nadaljevanju upravičene osebe) ali

- dobavljeno ali pridobljeno za račun teh upravičenih oseb (osebe iz b) točke prvega odstavka 12. člena ZIUPGT),

ki to blago nabavljajo za enega izmed naslednjih namenov (v nadaljevanju upravičeni nameni):

‐ brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadela epidemija, so temu izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, ali

‐ brezplačno uporabo subjektov, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, v zvezi z zdravstveno oskrbo oseb, ki jih je prizadela epidemija, pod pogojem, da blago ostane v lasti upravičenih oseb.

Davčni zavezanec mora razpolagati z izjavo svojega kupca (upravičene osebe), da je blago namenjeno za upravičene namene (tj. da je namenjeno brezplačnemu razdeljevanju določenim osebam ali določeni brezplačni uporabi v zdravstveni dejavnosti). Izjava je lahko samostojni dokument (kot npr. izjava v primeru uvoza), lahko je pogodbeno določilo. Davčnemu zavezancu, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, davčnemu organu izjave predhodno ni treba predlagati, razen v primeru izvajanja naknadnega davčnega nadzora.

15. Katera zaščitna in medicinska oprema je predmet te oprostitve plačila DDV?

Oprostitev plačila DDV se uporabi za določeno zaščitno in medicinsko opremo iz seznama blaga, ki ga določi Vlada Republike Slovenije.

Oprostitev plačila DDV se uporabi za določeno zaščitno in medicinsko opremo iz seznama blaga, potrebnega za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19, ki je oproščeno uvoznih dajatev in plačila davka na dodano vrednost pri uvozu, ki je priloga Odloka o določitvi seznama blaga za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19, ki je začasno oproščeno uvoznih dajatev in plačila davka na dodano vrednost pri uvozu, (v nadaljevanju Odlok), in sicer:

1. Oprema za zaščito ust in nosu (tarifne oznake: 4818 90 10, 4818 90 90, 6307 90 10, 6307 90 93, 6307 90 95, 9020 00 10, 9020 00 90);
2. Rokavice (tarifne oznake: 3926 20 00, 4015 11 00, 4015 19 00, 6116 10 20, 6116 10 80, 6216 00 00);
3. Zaščita za obraz (tarifna oznaka: 3926 90 60);
4. Varovalna očala in ščitniki za oči (tarifne oznake: 9004 90 10, 9004 90 90);
5. Zaščitna oblačila (tarifne oznake: 3926 20 00, 4015 90 00, 4818 50 00, 6113 00 10, 61 13 00 90, 6114 20 00, 6114 30 00, 6114 90 00, 6210 10 10, 6210 10 92 00, 6210 10 98, 6210 20 00, 6210 30 00, 6210 40 00, 6210 50 00, 6211 32 10, 6211 32 90, 6211 33 10, 6211 33 90, 6211 39 00, 6211 42 10, 6211 42 90, 6211 43 10, 6211 43 90, 6211 49 00);
6. Zaščita za obuvala (tarifne oznake: 3926 20 00, 3926 90 97, 4818 90 10, 4818 90 90, 6307 90 98);
7. Zaščita za lase (tarifne oznake: 6505 00 30, 6505 00 90);
8. Operacijska pregrinjala (tarifna oznake: 4818 90 10, 4818 90 90, 5603 11 10, 5603 94 90 in 6307 90 92);
9. Medicinski respiratorji, ventilatorji, naprave za kisikoterapijo (tarifna oznaka 9019 20 10, 9019 20 20, 9019 20 90); naprave za zunajtelesno membransko oksigenacijo (ECMO) (tarifna oznaka 9018 90 84);
10. COVID-19 testi, instrumenti in naprave za analizo vzorcev: kompleti za testiranje na osnovi imunoloških reakcij (tarifne oznake: 3002 13 00 10, 3002 14 00 10, 3002 15 00 10 in 3002 90 90), diagnostični reagenti na osnovi testa nukleinske kisline s polimerazno verižno reakcijo (PCR) (tarifna oznaka: 3822 00 00 10), diagnostični 'in vitro' laboratorijski instrumenti in aparati (tarifna oznaka: 9027 80 80), kompleti za analizo vzorcev (tarifni oznaki: 9018 90 84 in 9027 80 80);
11. Vodno alkoholne raztopine in preparati za dezinfekcijo na osnovi alkohola (tarifne oznake: 2207 10 00, 2207 20 00, 2208 90 91, 2208 90 99; 3808 94 90);
12. Vodikov peroksid (3%) in preparati za dezinfekcijo na njegovi osnovi (tarifne oznake: 2847 00 00, 3808 94 90);
13. RNA ekstraktorji (tarifne oznake: 9027 80 80, 8479 89 97);
14. Propil in izopropil alkohol in preparati za dezinfekcijo na njihovi osnovi (tarifne oznake: 2905 12 00; 3808 94 90);
15. Etri, eter-alkoholi, eter-fenoli, eter-alkohol-fenoli, peroksidi alkoholov, peroksidi etrov, peroksidi ketonov (tarifna oznaka: 2909);
16. Endoskopski aparati (tarifna oznaka: 9018 9020);
17. Termometri (tarifne oznake: 9025 11 20, 9025 11 80 in 9025 19 00);
18. Maske za prekritje celotnega obraza pri izvajanju neinvazivne ventilacije (tarifna oznaka: 9019 20 90);
19. Naprave za ultravijolično (UV) obsevanje za namene dezinfekcije (tarifna oznaka: 8543 70 90);

20. Cepiva proti COVID-19 (tarifna oznaka: 3002 20 10).

16. Davčni zavezanec, ki se ukvarja z zobozdravstveno dejavnostjo in ni oseba javnega prava, je nabavil zaščitne maske in razkužila za opravljanje zobozdravstvene dejavnosti in sprašuje, če je taka dobava oproščena plačila DDV.

Če kupec, ki se ukvarja z zobozdravstveno dejavnostjo, ni oseba javnega prava (tudi ne gre za organizacijo, ki se po predpisih šteje za dobrodelno organizacijo), pogoji za oprostitev plačila DDV od dobave takega blaga niso izpolnjeni, zato davčni zavezanec-dobavitelj na računu za tako opravljeno dobavo obračuna DDV v skladu z določbami ZDDV-1.

Ravno tako niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV od pridobitve blaga, če tako pridobitev blaga opravi davčni zavezanec, ki opravlja zobozdravstveno dejavnost in ni oseba javnega prava.

17. Ali lahko v tem trenutku uveljavljamo oprostitev plačila DDV po ZIUPGT?

Če davčni zavezanec (dobavitelj/pridobitelj) izpolnjuje vse pogoje za uveljavljanje oprostitve plačila DDV po ZIUPGT, jo lahko uveljavlja za dobave/pridobitve blaga iz Odloka, opravljenih v obdobju od vključno 1. maja 2021 do vključno 31. decembra 2021.

18. Ali so plačila DDV oproščene tudi storitve (stroški), ki so povezane z oproščeno dobavo blaga?

Ne, oprostitev se ne nanaša tudi na storitve. Plačila DDV je oproščena samo pridobitev in dobava blaga, ne pa tudi ostale storitve (oz. stroški), ki jih davčni zavezanec, ki opravi tako dobavo, zaračuna in ne predstavljajo del enotne dobave. Od teh storitev se DDV obračuna po splošnih pravilih, ki veljajo po DDV zakonodaji.

Primeri oproščenih dobav blaga/pridobitev blaga znotraj Unije

Primer 1 – pridobitev blaga

Davčni zavezanec opravi pridobitev blaga za račun upravičene osebe z namenom njegove nadaljnje dobave upravičeni osebi, ki to blago nabavlja za brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadela epidemija. Ta pridobitev blaga je oproščena plačila DDV. Plačila DDV je oproščena tudi nadaljnja dobava tega blaga, ki jo po pridobitvi blaga opravi davčni zavezanec tej upravičeni osebi.

Primer 2 – proizvodnja blaga

Davčni zavezanec sam proizvede blago za naročnika – upravičeno osebo in ga dobavi temu naročniku. Ker bo upravičena oseba uporabila to blago za upravičene namene, je dobava tega blaga upravičeni osebi oproščena plačila DDV.

Primer 3 – nakup blaga v Sloveniji in prodaja tega blaga

Davčni zavezanec (podjetje A d.o.o.) nabavi (kupi) blago v Sloveniji, blago pa je namenjeno nadaljnji prodaji upravičeni osebi. Njegov dobavitelj (podjetje B d.o.o.) ne more uveljavljati te oprostitve, ker davčni zavezanec (njegov kupec = podjetje A d.o.o.) ni niti upravičena oseba niti ne nabavlja to blago za upravičene namene. Pri davčnem zavezancu (podjetje A d.o.o.), ki to blago proda upravičeni osebi, ki bo to blago uporabila za upravičene namene, pa je taka dobava oproščena plačila DDV, davčni zavezanec ima pravico do odbitka DDV.

Primer 4 - blago uvozi posrednik

Davčni zavezanec (posrednik/zastopnik) je blago uvozil za račun upravičene osebe, ki bo blago uporabila za upravičene namene. Uvoz blaga je oproščen plačila DDV na podlagi Sklepa Komisije. Posrednik na računu za to blago, ki ga izda upravičeni osebi, ne obračuna DDV (dobava je oproščena plačila DDV) s sklicevanjem na 12. člen ZIUPGT.

Primer 5 - pridobitev blaga opravi upravičena oseba

Upravičena oseba pridobi blago znotraj Unije, to blago bo uporabila za upravičene namene. Pridobitev tega blaga znotraj Unije je oproščena plačila DDV.

Primer 6

Dogovorjena je dobava blaga, za katerega je v skladu z ZIUPGT določena oprostitev plačila DDV, dobavitelj pa se z upravičeno osebo dogovori tudi npr. za prepakiranje in drugo morebitno manipulacijo blaga in dodatno še za prevoz blaga (v nadaljevanju storitve), kar ni vključeno v ceno tega blaga. V takem primeru je plačila DDV oproščena dobava blaga, storitve pa se obravnavajo posamezno in so obdavčene v skladu z določbami DDV zakonodaje.

Primer 7

Splošna bolnišnica zaščitno in medicinsko opremo uporabi za zaščito zaposlenih in zaščito pacientov ter zdravljenje pacientov, ne pa za brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadela epidemija, so temu izbruhu izpostavljene ali pa se z njim spopadajo.

Če bolnišnica, oseba javnega prava, nabavi zaščitno in medicinsko opremo za zdravstveno oskrbo oseb, ki jih je prizadela epidemija (pacientov kot tudi zdravstvenega osebja, ki izvaja tako zdravstveno oskrbo in so epidemiji izpostavljeni/se z njo spopadajo), gre po 12. členu ZIUPGT za nabavo za upravičene namene. V takem primeru je pri dobavitelju, ki bolnišnici dobavi (proda) to zaščitno in medicinsko opremo, taka dobava oproščena plačila DDV, če razpolaga z izjavo bolnišnice (upravičene osebe), da je blago namenjeno za prej navedene upravičene namene. Bolnišnici ni treba obračunati DDV od preostale zaščitne in medicinske opreme, ki jo bo po 31. decembru 2021 uporabila za namen opravljanja zdravstvene dejavnosti.

19. Katere podatke mora navesti na računu davčni zavezanec, ki uveljavlja to oprostitev plačila DDV?

Davčni zavezanec na računu, na katerem ne obračuna DDV v skladu z ZIUPGT, poleg podatkov, ki so obvezni po Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV-1, v zvezi z oprostitvijo DDV navede 12. člen ZIUPGT.

20. Ali ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV za blago, ki ga bo dobavil upravičeni osebi?

Da. Na podlagi te oprostitve DDV ima davčni zavezanec po 12. členu ZIUPGT pravico, da uveljavi odbitek DDV, ki so mu ga zaračunali njegovi dobavitelji za blago, ki ga bo dobavil upravičeni osebi.

21. Kako uveljaviti oprostitev za dobave/pridobitve blaga, opravljene pred uveljavitvijo ZIUPGT?

Davčni zavezanec, ki je pred uveljavitvijo ZIUPGT opravil dobavo blaga ali pridobitev blaga znotraj Unije, za katero so bili izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV po ZIUPGT, davčni zavezanec pa je že obračunal DDV za to blago, lahko znižanje obračunanega DDV po izdanem računu iz preteklih davčnih obdobij za dobave blaga, opravljene od vključno 1. maja 2021 dalje, vključi v obračun DDV za davčno obdobje, v katerem je izdan tak popravek računa. Na popravku računa[2] se davčni zavezanec sklicuje na prvoten račun.

V zvezi s popravkom zneska obračunanega DDV pojasnjujemo, da na podlagi drugega odstavka 39. člena ZDDV-1 davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do dobitka DDV. V skladu s tretjim odstavkom 146. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - Pravilnik če davčni zavezanec – izdajatelj računa ugotovi napako na računu, ki ga je izdal končnemu potrošniku, lahko popravi davčno obveznost v davčnem obdobju, ko je bila kupnina ali del kupnine vrnjen kupcu ali njeno plačilo odpuščeno in razpolaga z ustreznim dokazilom o vračilu kupnine oziroma odpustitvi kupnine.

OBVEZNOST POROČANJA

Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem zakonu, mora davčnemu organu predložiti poročilo o opravljenih dobavah blaga, ki vsebuje naslednje podatke:

- identifikacijsko številko za namene DDV,

- naziv ter naslov davčnega zavezanca, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po 12. členu ZIUPGT,

- zaporedno številko,

- davčno številko ali identifikacijsko številko, če je identificirana za namene DDV, upravičene osebe, kateri je bilo dobavljeno blago,

- tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife blaga,

- vrednost, vrsto in količino blaga.

22. Kako se predloži poročilo o opravljenih oproščenih dobavah/pridobitvah tega blaga znotraj Unije?

Poročilo se predloži davčnemu organu na obrazcu »Poročilo o oproščenih pridobitvah/dobavah po 12. členu ZIUPGT« v elektronski obliki kot lasten dokument preko sistema eDavki. Pod »Tip priloge« se izbere »Poročilo o oproščenih pridobitvah/dobavah po 62.b členu ZIUZEOP-A oz. 66. členu ZIUOPDVE oz. 12. členu ZIUPGT«(v word ali excell obliki).

23. Kdaj je treba predložiti poročilo?

Davčni zavezanec predloži davčnemu organu poročilo za koledarski mesec, v katerem je bila opravljena pridobitev ali dobava, in sicer najkasneje do zadnjega delovnega dne za pretekli koledarski mesec. Poročilo za koledarski mesec predloži tudi davčni zavezanec, ki ima trimesečno davčno obdobje. Če davčni zavezanec v koledarskem mesecu ni opravil dobave/pridobitve, ki bi bila predmet poročanja, poročila ne predloži (razen v primeru popravkov).

24. Kako se poroča o dobavah, opravljenih od 1. maja 2021 do uveljavitve ZIUPGT?

Davčni zavezanec poroča o oproščenih dobavah, opravljenih od 1. maja 2021 do uveljavitve ZIUPGT v poročilu za mesec maj 2021 oz. v poročilu za obdobje, v katerem je izdan popravek računa (če je bil prvotni račun izdan z obračunanim DDV).

25. Kako se poroča o dobavi, če dobavitelj prejme izjavo upravičene osebe kasneje, po opravljeni dobavi?

Davčni zavezanec lahko na podlagi prejete izjave upravičene osebe izda popravek računa (dobropis) za dobavo blaga iz Odloka, opravljeno v obdobju od 1. 5. 2021. do 31. 12. 2021, tudi, če izjavo prejme po opravljeni dobavi. V takem primeru dobavitelj o oproščeni dobavi po 12. členu ZIUPGT davčnemu organu poroča v Poročilu za obdobje, v katerem je bil izdan popravek računa. Enako velja, če ste za mesec, v katerem je bila dobava opravljena, že predložili poročilo, a te dobave takrat niste vključili, ker ste obračunali DDV.

Primer: davčni zavezanec A je prvotno dobavo z obračunanim DDV davčnemu zavezancu B opravil 05/2021. Izjava je bila pridobljena v 06/2021, davčni zavezanec A je v juniju 2021 izdal popravek računa (dobropis). V poročilo za junij 2021 v Razdelek II vpiše dobavo, opravljeno v obdobju 05/2021 (ko je bila dobava dejansko opravljena), in sicer v stolpec obdobje/mesec vpiše obdobje 05/2021. razdelek I tega poročila vpiše tudi vse druge tekoče dobave za junij 2021 (dobava je opravljena maja 2021 brez DDV, razpolaga z izjavo upravičenca).

26. Kakšno je postopanje, kadar davčni zavezanec ugotovi, da je napačno izpolnil poročilo za preteklo obdobje?

Popravek poročila za obdobje mora vsebovati vse dobave, ne samo tiste, ki se popravljajo ali dodajajo. Če davčni zavezanec za eno obdobje predloži več poročil, je veljavno le eno, in sicer zadnje oddano poročilo. Davčni zavezanec mora tako predložiti popravek celotnega poročila, ki bo skladen z DDV-O. Glede popravkov poročila se upošteva odgovora 24 in 25.

Poročilo oz. popravek poročila se ne predlaga kot priloga k obračunu DDV, ampak kot NF-LD dokument (glej odgovor 22). Če gre za popravek poročila, predlagamo, da se v opis navede tudi, da gre za popravek poročila EDP št. … ter kdo (kateri kontrolor) je zahteval popravek.

OBVEZNOST VODENJA EVIDENC

Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV, mora voditi evidence o transakcijah v okviru te ureditve, tako da je davčnemu organu omogočen nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.

OBVEZNOST SUBJEKTOV, KI OPRAVLJAJO ZDRAVSTVENO DEJAVNOST, ČE TO BLAGO ODTUJIJO, DAJO V UPORABO DRUGEMU OZIROMA GA UPORABIJO ZA DRUGE NAMENE, KOT ZA NAMENE OPRAVLJANJA ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI

Če subjekt, ki opravlja zdravstveno dejavnost, blago, ki ga je dobil v brezplačno uporabo v zvezi z zdravstveno oskrbo oseb, ki jih je prizadel izbruh COVID-19, odtuji, da v uporabo drugemu ali ga kako drugače uporabi za druge namene, razen za namene opravljanja zdravstvene dejavnosti, preden DDV ni plačan, mora od take uporabe oziroma odtujitve blaga obračunati in plačati DDV. Če se blago uporabi za druge namene kot za namene opravljanja zdravstvene dejavnosti, obveznost obračuna DDV nastane na dan in po stopnji, ki za to blago sicer velja po ZDDV-1 na dan, ko se tako blago uporabi (po ustrezni stopnji na dan nastanka obveznosti obračuna DDV po ZDDV-1).

Primer:

Bolnišnica se odloči, da bo dala del zaščitnih mask, za katere je dala izjavo dobavitelju, da jih bo uporabila za namene, za katere velja oprostitev, v uporabo šoli. V takem primeru mora bolnišnica od teh mask obračunati DDV.

Izvajalci zdravstvenih storitev, ki bodo po koncu trajanja tega ukrepa uporabili preostalo zaščitno in medicinsko opremo za zdravstvene storitve, ki ne dajejo pravice do odbitka DDV (prave oprostitve), bodo morali obračunati DDV (s tem bo tudi zadoščeno splošnemu načelu DDV, da strošek DDV nosi končni uporabnik).

Obveznost upravičenih oseb, če to blago uporabijo za druge namene

Če upravičene osebe blaga z oprostitvijo DDV ne uporabljajo za namene, zaradi katerih velja oprostitev DDV na podlagi ZIUPGT, so dolžne obračunati in plačati DDV po stopnji, ki za to blago sicer velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi in tudi nastane obveznost obračuna DDV po ZDDV-1. Če blago ostane v lasti organizacij, ki ne izpolnjujejo več pogojev, zaradi katerih so bile upravičene do oprostitve DDV, in se blago brezplačno prenese na organizacijo, ki je sama upravičena do ugodnosti oprostitve DDV po 12. členu ZIUPGT, je oprostitev DDV odobrena še naprej pod pogojem, da organizacija uporablja to blago za upravičene namene, opisane v uvodnem delu tega poglavja.

Primer:

Dobrodelni organizaciji je ostalo nekaj opreme, ki je v njeni lasti in ni več potrebe, da bi to opremo brezplačno razdeljevala osebam, prizadetim s COVID 19. Zato to opremo brezplačno prenese na bolnico, ki pa bo to opremo še naprej uporabljala v zdravstvene namene kot zaščito pred COVID19.

III. OBONI ZA IZBOLJŠANJE GOSPODARSKEGA POLOŽAJA NA PODROČJU GOSTINSTVA, TURIZMA, ŠPORTA IN KULTURE

Pogosta vprašanja in odgovori, obrazci, predstavitveni videi, življenjski dogodki in ostale informacije so objavljene na spletni strani: https://www.fu.gov.si/drugo/posebna_podrocja/turisticni_boni/

[1] Na spletni strani FURS je v zvezi z oprostitvijo DDV in carine pri uvozu tega blaga objavljena novica https://www.fu.gov.si/novica_ajax/novica/novo_podaljsanje_oprostitev_za_ddv_in_carine_pri_uvozu_medicinske_opreme_sklep_komisije_eu_2021_660_11287/.

[2] V skladu z devetim odstavkom 81. člena ZDDV-1 se kot račun šteje tudi vsak dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvoten račun in se nanj nedvoumno nanaša.