Obveščamo vas, da se zaradi izoblikovane sodne prakse spreminja uporaba pravil o zastaranju pravice do izterjave denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih davčni organ po zakonskem pooblastilu izterjuje na predlog drugih organov (predlagateljev izvršbe) in pri katerih zastaranje ni posebej urejeno v specialnih predpisih. Zato se je doslej v teh postopkih davčne izvršbe zastaranje presojalo ob upoštevanju pravil Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

Glede na stališče, zavzeto s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (sodba I Ips 27374/2013-30, sklep X Ips 291/2016 ter sklep X Ips 33/2019), pri presoji zastaranja pravice do izterjave denarnih nedavčnih obveznosti ni mogoče uporabiti splošnih določb OZ, temveč je treba tudi za nedavčne denarne obveznosti, ki se izterjujejo na podlagi Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), analogno uporabiti pravila glede zastaranja izterjave davčnih obveznosti iz ZDavP-2. Davčno pravo je namreč del javnega prava, ki ureja razmerja med državo kot nosilko oblasti in posameznikom. Gre torej za razmerje javnopravnega značaja, za odnos med posameznikom in državo, ki sta v razmerju podrejenosti in nadrejenosti. Zaradi drugačne narave razmerij tako določb o zastaralnih rokih iz OZ v postopkih davčne izvršbe ni mogoče uporabiti.

Ob upoštevanju sodne prakse bo zato FURS pri presoji zastaranja pravice do izterjave denarnih nedavčnih obveznosti upošteval petletni relativni in desetletni absolutni zastaralni rok in druga pravila o zastaranju, določena v 125. in 126. členu ZDavP-2.

Izjema velja le za tiste denarne nedavčne obveznosti, katerih zastaranje je urejeno v specialnih predpisih (ZP-1, ZST, ZST-1, ZUT). V teh primerih se bo zastaranje še naprej presojalo ob upoštevanju pravil specialnih predpisov.

Popravki zastaralnih rokov se bodo izvedli tudi v aplikaciji eIzvršbe. Sprememba učinkuje oziroma se upošteva tako v postopkih davčne izvršbe, ki bodo začeti na novo kot tudi v postopkih davčne izvršbe, ki so še v teku.