Vračila DDV davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugih državah in davčnim zavezancem s sedežem izven Slovenije v Sloveniji
1.0 UVOD. 3
2.0 VRAČILO DDV DAVČNIM ZAVEZANCEM S SEDEŽEM V SLOVENIJI V DRUGI DRŽAVI ČLANICI 4
2.1 Pogoji za vračilo. 4
2.2 Zahtevek za vračilo DDV. 5
2.3 Obdobje vračila in rok za vložitev. 6
2.4 Rok za odločitev. 7
2.5 Odločba in pritožba ter ostali dokumenti prejeti na eDavke. 7
3.0 VRAČILO DDV DAVČNIM ZAVEZANCEM S SEDEŽEM V SLOVENIJI V TRETJIH DRŽAVAH. 10
4.0 DAVČNI ZAVEZANCI S SEDEŽEM V DRUGIH DRŽAVAH ČLANICAH. 10
4.1 Pogoji za vračilo DDV. 10
4.2 Zahtevek za vračilo DDV. 12
4.3 Obdobje vračila in rok za vložitev zahtevka. 14
4.4 Rok za odločitev o zahtevku. 15
4.5 Odločba in pritožba. 16
4.6. Popravek prvotnega odbitnega deleža. 18
4.7 Vračilo pridobljeno z goljufijo in mednarodna izvršba. 18
4.8 Identifikacija za namene DDV davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji 18
5.0 VRAČILO DDV DAVČNIM ZAVEZANCEM S SEDEŽEM V TRETJI DRŽAVI 19
5.1 Zahtevek za vračilo DDV. 21
5.2 Obdobje vračila DDV. 22
5.3 Rok za odločitev o zahtevku in rok za vračilo DDV. 22
6.0 VPRAŠANJA IN ODGOVORI 23
Bistvena značilnost davka na dodano vrednost je nevtralnost. Le-ta mora biti zagotovljena vsem davčnim zavezancem, torej tudi slovenskim davčnim zavezancem v drugih državah in davčnim zavezancem s sedežem izven Slovenije v Sloveniji. Davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi vračila, je to zagotovljeno preko instituta zahtevka za vračilo.
Postopki za vračilo DDV se vodijo v državi, kjer je bil DDV plačan. Vračljiv znesek DDV se določa po predpisih o odbitkih v državi, kjer so stroški nastali, pri čemer se pri tretjih državah ugotavlja tudi obstoj vzajemnosti.
V Sloveniji se upravni postopek vodi v slovenskem jeziku. V tem jeziku se vlagajo vloge, pišejo odločbe, sklepi, zapisniki, uradni zaznamki in druga pisanja ter se opravljajo vsa dejanja v postopku.
Finančni urad, ki je pristojen za obravnavanje zahtevkov za vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici oziroma s sedežem v tretji državi, je Finančni urad Ljubljana.
Z Direktivo Sveta 2008/9/ES, o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi Sveta 2006/112/ES, se je davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici, postopek vračil DDV posodobil. Osnovni cilj ob sprejemu direktive je bil zmanjšanje administrativnega bremena davčnim upravam in davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila. Omenjena posodobitev je v uporabi od 1. 1. 2010. Tako davčni zavezanci s sedežem v drugi državi članici vlagajo zahtevke v državo članico vračila preko elektronskega portala v državi članici, v kateri so pridobili identifikacijsko številko za DDV (v nadaljevanju: ID za DDV) ali davčno sklicno številko, na podlagi katere zahtevajo vračilo.
Tretje države niso del enotnih pravil Unije, zato ima to področje vsaka država članica, ob upoštevanju Trinajste direktiva Sveta 86/560/EGS, urejeno na svoj način. Slovenija kot država potrošnje je za davčne zavezance s sedežem v tretji državi predpisala elektronski način oddaje zahtevkov za vračilo DDV.
Davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji se mora glede načina vračila DDV, plačanega v tretjih državah, pozanimati pri davčnih organih teh držav.
.
2.1 Pogoji za vračilo
Davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji lahko vloži zahtevek za vračilo DDV, ki ga je plačal za blago ali storitve v drugih državah članicah, v elektronski obliki preko sistema eDavki. V drugi državi članici lahko zahteva vračilo tistega DDV, za katerega izpolnjuje pogoje za vračilo na podlagi zakonodaje države članice vračila.
Finančna uprava republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) mora vložen zahtevek za vračilo DDV posredovati pristojnemu organu države članice, razen če vložnik zahtevka v obdobju vračila:
- ni davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji;
- dobavlja le blago ali opravlja le storitve, za katere v skladu z ZDDV-1 velja oprostitev plačila DDV brez pravice do odbitka[1];
- uveljavlja oprostitev plačila DDV za male davčne zavezance (obdavčljivi promet v zadnjih 12 mesecih ne presega oz. se ne pričakuje, da bi presegel 50.000 evrov, zato ni identificiran za namene DDV v Sloveniji);
- uveljavlja le pravico do pavšalnega nadomestila, ni pa identificiran za namene DDV v Sloveniji.
O tem, da zahtevek za vračilo ne bo poslan državi članici vračila, davčni organ v elektronski obliki obvesti vložnika zahtevka.
Davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji lahko za vlaganje zahtevka za vračilo DDV v drugi državi članici pooblasti drugo osebo (pooblaščenca). Pooblaščenec potrebuje za vložitev zahtevka kvalificirano digitalno potrdilo, ki omogoča dostop do elektronskega sistema eDavki. Tuja fizična oseba lahko pridobi kvalificirano digitalno potrdilo, če ima v Sloveniji davčno in matično številko.
Davčni zavezanec, ki drugo osebo pooblašča za vložitev zahtevka v postopku vračila DDV v drugi državi članici, mora izpolniti posebno pooblastilo, namenjeno pooblaščanju v sistemu eDavki. Davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji ima lahko hkrati več pooblaščencev, vendar pa lahko le en pooblaščenec vloži zahtevek za vračilo DDV za posamezno obdobje za posamezno državo članico.
Obseg pooblastila, ki ga določi pooblastitelj na zgoraj navedenem obrazcu, se lahko nanaša na vnos/izpolnjevanje dokumentov, na podpis in oddajo dokumentov, na pregled vloženih dokumentov in na obseg trajanja pooblastila. Pooblastilo za vložitev zahtevka za vračilo DDV v drugi državi članici je mogoče časovno omejiti, ne more pa se omejiti na vložitev zahtevka za določeno državo članico. To posledično pomeni, da če davčni zavezanec pooblasti več različnih pooblaščencev za vložitev zahtevka za vračilo DDV v drugi državi članici, vsi ti pooblaščenci dobijo vpogled v vse vložene dokumente, tudi tiste, ki jih ni vložil sam.
Četudi so pooblastila različnim pooblaščencem časovno omejena, lahko vsi pooblaščenci pogledujejo vse vložene dokumente.
2.2 Zahtevek za vračilo DDV
Davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji preko portala eDavki vloži zahtevek za vračilo DDV v drugi državi članici na obrazcu VATR-APP. V prilogi k zahtevku lahko davčni zavezanec posreduje kopije računov, na podlagi katerih zahteva vračilo DDV v posamezni državi članici in pooblastilo za zastopanje, če ga zastopa pooblaščenec. Priloga, ki se priloži k zahtevku, ne sme presegati velikosti 5 Mb. Dovoljeni tipi priponk v prilogi so: pdf, jpeg, tiff in zip. Priporočljivo je, da se kopije vnaprej pripravijo in shranijo v datoteki, saj je prilogo treba priložiti v sam zahtevek in ne oddati ločeno kot lastni dokument.
Vložnik mora v zahtevku za vračilo DDV, zaračunanega mu v drugi državi članici, navesti naslednje podatke:
1) Podatki o dokumentu:
2) Identifikacijski del zahtevka:
3) Transakcijski del zahtevka (podatki za vsak posamezen račun ali uvozni dokument):
Država članica vračila lahko od vlagatelja zahteva, da hkrati z zahtevkom za vračilo v elektronski obliki predloži kopijo računa ali uvoznega dokumenta, če je na računu ali uvoznem dokumentu davčna osnova v višini najmanj 1000 EUR ali v protivrednosti v nacionalni valuti, v primeru računa za gorivo pa 250 EUR ali protivrednost v nacionalni valuti[3].
2.3 Obdobje vračila in rok za vložitev
Najnižji znesek DDV, katerega vračilo se lahko zahteva za posamezno obdobje, je:
- 400 evrov, če se zahtevek nanaša na obdobje, krajše od koledarskega leta in ne krajše od treh mesecev,
- 50 evrov, če se zahtevek nanaša na obdobje koledarskega leta ali na preostanek koledarskega leta.
Zahtevek mora davčni zavezanec vložiti najpozneje do 30. septembra po poteku koledarskega leta, v katerem je bil DDV zaračunan. Šteje se, da je zahtevek vložen, če je davčni zavezanec v zahtevku navedel vse podatke, ki jih zahteva država članica vračila. Država članica vračila je država članica, v kateri je bil davčnemu zavezancu s sedežem v Sloveniji zaračunan DDV za blago, ki so mu ga dobavili ali za storitve, ki so jih zanj opravili drugi davčni zavezanci v tej državi članici, ali za uvoz blaga v to državo članico.
Davčnim zavezancem, ki vlagajo zahtevke za vračilo DDV preko sistema eDavki, se lahko s klikom na gumb »Oddaj vlogo« izpišeta dve vrsti opozoril, in sicer:
- vsebinske napake in opozorila: izpišejo se vse nekritične napake, ki so se pojavile na dokumentu. Davčni zavezanec je posebej opozorjen, da lahko dokument z vsebinskimi napakami vloži z izbiro »nadaljuj«, kar pomeni, da davčni zavezanec kljub opozorilom lahko odda zahtevek, ki pa ima lahko za posledico zavrnitev zahtevka s strani države članice vračila,
- kritične vsebinske napake: izpišejo se vse kritične napake, ki so se pojavile na dokumentu. Davčni zavezanec je posebej opozorjen, da dokumenta s kritičnimi vsebinskimi napakami ne more vložiti. Navedeno pomeni, da mora najprej odpraviti kritične napake, šele nato lahko nadaljuje s postopkom oddaje dokumenta.
Država članica, kateri je bil zahtevek za vračilo DDV posredovan (v nadaljevanju država članica vračila), potrdi prejem zahtevka, o čemer je davčni zavezanec obveščen na portalu eDavki z obrazcem VATR-APPR (Prejemnica za zahtevek za vračilo DDV v drugi državi članici EU). Z dnem prejema zahtevka prične teči rok za odločitev o zahtevku.
Primer prejemnice za zahtevek za vračilo DDV v drugi državi članici EU:
[1] Oprostitev plačila DDV v skladu s prvim odstavkom 42. člena, 44. členom in drugim odstavkom 49. člena ZDDV-1.
[2] 138. člen ali točka b) prvega odstavka 146. člena Direktive Sveta 2006/112/ES.
[3] 10. člen Direktive Sveta 2008/9/ES.
| Referenčna številka | SI2018000000XXXX | |
| Verzija | 2018-10-30T13:25:26 | |
| Država | BE | |
| Datum prejema | 2018-10-30T00:00:00 | |
| Podatki o zavrnitvi zahtevka: | Podatki o zavrnitvi zahtevka: | |
| Koda razloga | ||
| Opis razloga | ||
| Verzija | ||
| Dodatne informacije |
2.4 Rok za odločitev
Rok za odločitev je odvisen od tega ali država članica vračila od vlagatelja zahtevka zahteva dodatne informacije ali ne. Če država članica vračila od vlagatelja ne zahteva dodatnih informacij, odloči o zahtevku za vračilo v štirih mesecih od prejema zahtevka.
Če država članica vračila od vlagatelja zahtevka zahteva dodatne informacije na podlagi 20. člena Direktive Sveta 2008/9/ES, je rok za odločitev glede zahtevka šest mesecev od prejema zahtevka.
Država članica vračila lahko na podlagi 21. člena Direktive Sveta 2008/9/ES, zahteva od vlagatelja zahtevka še druge dodatne informacije. V tem primeru mora o zahtevku za vračilo odločit v osmih mesecih od prejema zahtevka.
Država članica vračila na podlagi 26. člena Direktive Sveta 2008/9/ES, vložniku dolguje obresti na znesek vračila, če se vračilo plača po zadnjem dnevu plačila, določenem v členu 22 (1).
2.5 Odločba in pritožba ter ostali dokumenti, prejeti na eDavke
Če ima zahtevek določene tehnične pomanjkljivosti, lahko država članica vračila zahtevek zavrne z validacijskim poročilom, o čemer je davčni zavezanec obveščen na portalu eDavki z obrazcem VATR-APPE (Validacijsko poročilo).
Primer validacijskega poročila, iz katerega izhaja, da so številke računov v zahtevku podvojene:
|
Tip |
-200 |
Zaradi pomenske napake v sporočilu obdelava ni mogoča. |
|
Podtip |
-11225 |
Referenčna številka nabav (računa oz. uvoznega dokumenta) je podvojena pri dobavitelju. |
|
Opomba |
The purchases reference number has been duplicated for a supplier (see SequenceNumbers: 439, 442, 446, 468). |
V validacijskem poročilu država članica vračila davčnemu zavezancu sporoči napake na prejetem zahtevku za vračilo DDV. V takšnih primerih se zahtevek za vračilo DDV ne šteje za vloženega, ampak mora zavezanec vložiti popravek zahtevka pod isto referenčno številko. Zahtevek se šteje za vloženega, ko so odpravljene vse napake in država članica vračila posreduje na eDavke prejemnico za zahtevek za vračilo DDV v drugi državi članici EU - obrazec VATR-APPR. Primer prejemnice je naveden v poglavju 2.3.
Davčni zavezanci lahko vložijo popravke zahtevkov preko portala eDavki za vsa tista obdobja, za katera so zahtevke že oddali in za katere še niso prejeli odločbe. V popravku ni dovoljeno dodajati novih računov ali uvoznih dokumentov, lahko se ureja oz. popravlja že obstoječe osnovne podatke, podatke iz računov, ali pa se jih briše iz zahtevka za vračilo DDV (lahko se popravlja informacije o nabavi, podatke o dobavitelju, opis blaga: kode in podkode, ipd).
Ko država članica o zahtevku odloči, mora o svoji odločitvi obvestiti vložnika. To lahko stori neposredno, tako da vložniku posreduje odločbo, lahko pa to stori preko države članice sedeža (v našem primeru preko Slovenije). Če država članica vračila svojo odločitev posreduje preko FURS, potem vložnik odločbo prejme na portal eDavki - obrazec VATR-APPD (Odločba na zahtevek za vračilo DDV v drugi državi članici Unije). Davčnemu zavezancu in njegovemu morebitnemu pooblaščencu se informacija o odložitvi odločbe na eDavke posreduje tudi na elektronski naslov, naveden na zahtevku za vračilo DDV o katerem je organ države članice vračila odločil...
Vložnik oz. njegov pooblaščenec, mora odločbo najprej sprejeti in elektronsko podpisati – digitalni podpis prevzema dokumenta, da si jo lahko ogleda in izpiše. Odločba je pravni akt države, ki je odločala o zahtevku za vračilo DDV. V primeru delnih oziroma v celoti zavrnjenih zahtevkov za vračilo DDV odločba vsebuje kode z obrazložitvijo za zavrnitev zahtevka.
Zavrnilni razlogi [1]:
V primeru popolne zavrnitve so razlogi oštevilčeni od 1 do 9 in pomenijo naslednje:
1 = obdobje vračila je neveljavno;
2 = skupni zahtevani znesek je manjši od najmanjšega dovoljenega zneska za navedeno obdobje;
3 = zahteva se opis poslovne dejavnosti v 4. ravni veljavne oznake NACE;
4 = podatki o navedenem bančnem računu so nepopolni ali nepravilni;
5 = vaše poslovne dejavnosti predpostavljajo navedbo odbitnega deleža;
6 = po preverjanju je ugotovljeno, da ste se ukvarjali z dobavami blaga ali storitev na ozemlju Republike Sloveniji, za kar ne velja oprostitev, določena v zakonodaji Unije (3.b člen Direktive Sveta 2008/9/ES);
7 = po preverjanju je bilo ugotovljeno, da imate na ozemlju Republike Slovenije stalno poslovno enoto, iz katere opravljate poslovne dejavnosti (3.a člen Direktive Sveta 2008/9/ES);
8 = vloga ni prejeta v dovoljenem obdobju;
9 = vloga mora vsebovati zahtevek za vračilo za celotno leto ali za koledarsko četrtletje. Vlogo je treba predložiti po zaključku obdobja vračila, vloga pa je bila poslana vnaprej.
V primeru delne zavrnitve so razlogi oštevilčeni od 20 do 99 in pomenijo naslednje:
20 = zahtevek za vračilo je bil že obravnavan v drugi vlogi za vračilo DDV;
21 = navedena valuta ni državna valuta;
22 = za navedeno oznako vrste pridobljenega blaga ali storitev se zahteva pod-oznaka;
23 = v primeru uporabe oznake »10« iz prvega odstavka tega člena je treba natančno opredeliti vrsto blaga in storitve;
24 = nakup blaga/storitev ni bil opravljen na ozemlju Republike Slovenije;
25 = uvoz blaga ni bil izveden na ozemlju Republike Slovenije;
40 = identifikacijska številka za DDV ali davčna sklicna številka dobavitelja ni znana ali pa na navedeni dan ni bila aktivna;
41 = ime in naslov dobavitelja se ne ujemata z imenom in naslovom, ki se nanašata na identifikacijsko številko za DDV ali na davčno sklicno številko;
42 = podatki o dobavitelju se ne ujemajo s tistimi, ki so navedeni v uvoznem dokumentu/računu;
60 = zahteva se kopija uvoznega dokumenta/računa;
61 = zahteva se izvirnik uvoznega dokumenta/računa, vendar ta ni bil predložen pravočasno;
62 = ugotovljeno je, da je uvozni dokument/račun ponarejen;
63 = kopija računa/uvoznega dokumenta je nečitljiva;
64 = eden ali več računov je bil izdan oziroma so bili izdani brez navedbe imena in naslova vložnika zahtevka za vračilo;
65 = eden ali več računov se ne upošteva oziroma upoštevajo kot veljaven. Računi morajo vsebovati ime, številko DDV in naslov prodajalca in kupca, opis transakcije, davčno osnovo, stopnjo DDV, znesek DDV, številko računa ter kraj in datum izdaje računa (razen za poenostavljene račune);
66 = transakcije so vključene v posebno shemo potovalnih agencij, po kateri se DDV ne odbije;
67 = vložnik opravlja finančne storitve, za katere velja oprostitev. Oproščene dejavnosti ne omogočajo vračila vstopnega davka;
68 = eden ali več računov ali uvoznih dokumentov se nanaša oziroma se nanašajo na obdobje, ki se razlikuje od obdobja, navedenega v vlogi za vračilo. Vloga je predložena v zvezi z določenim obdobjem (1T, 2T, 3T ali letno); vstopni davek v drugih obdobjih ni upoštevan;
70 = zahtevani so bili dodatni podatki, vendar niso bili poslani pravočasno;
80 = ugotovljeno je, da je v zahtevku navedeni odbitni delež nepravilen glede na podatke, ki jih je poslal pristojni organ v državi članici sedeža vašega podjetja;
81 = davčna osnova ali/in znesek DDV, naveden v zahtevku, se razlikuje(-ta) od tiste oziroma tistega, navedene/-ga v uvoznem dokumentu/računu;
82 = zahtevani znesek ne ustreza zakonitemu DDV;
83 = vrsta blaga in storitev ne utemeljuje vračila DDV v zvezi z navedenimi poslovnimi dejavnostmi;
84 = oznaka ali pod oznaka je nepravilna glede na podatke v uvoznem dokumentu/računu;
85 = glede na vrsto blaga in storitev je odbitni znesek DDV omejen na določen odstotek;
95 = zahtevek za vračilo DDV je delno ocenjen (odločba ni končna);
99 = drugo.
Zoper odločbo lahko davčni zavezanec vloži pritožbo pri pristojnem organu države članice vračila, v obliki in rokih, ki veljajo v tej državi članici.
Opozarjamo, da glede vročanja odločb in vlaganja pritožb veljajo pravila države članice vračila in ne Slovenije, ki je v vlogi države članice sedeža..
Več informacij o tem je za posamezno državo članico objavljeno na spletni strani Evropske komisije: https://ec.europa.eu/taxation_customs/business/vat/eu-country-specific-information-vat_en. Za dodatna vprašanja se lahko davčni zavezanci obrnejo na organ, ki je izdal odločbo.
Če davčni zavezanec v Sloveniji za nabave blaga in storitev nima pravice do celotnega odbitka DDV, mora v zahtevku, ki ga vlaga preko elektronskega portala v Sloveniji, navesti tudi odstotek odbitnega deleža. Če se davčnemu zavezancu odstotek odbitnega deleža spremeni po oddaji zahtevka za vračilo ali potem, ko je odločbo o vračilu že prejel, je dolžan preko portala eDavki na obrazcu VATR-PRA sporočiti nov odstotek odbitnega deleža za določeno koledarsko leto. Država sedeža (Slovenija) je dolžna vlogo za prilagoditev odbitnega deleža posredovati v vse države članice, le-te pa so dolžne o prejemu vloge obvestiti davčnega zavezanca. Ta obvestila davčni zavezanec prejme na portal eDavki - obrazec VATR-PRAR (Prejemnica za vlogo za prilagoditev odbitnega deleža).
Primer prejemnice za vlogo za prilagoditev odbitnega deleža:
[1] Drugi odstavek 115. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.
| Referenčna številka | SI201700000XXXXX | |
| Država | MT | |
| Datum prejema | 2018-04-09T00:00:00 |
O vlogi za prilagoditev odbitnega deleža odloča davčni organ v državi članici vračila, in sicer v rokih in pod pogoji, ki so predpisani v tej državi. O svoji odločitvi obvesti davčnega zavezanca. Če država članica vračila svojo odločitev sporoča preko države sedeža vložnika, davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji prejme odločitev na portal eDavki, in sicer na obrazcu - VATR-PRAD (Odločba na vlogo za prilagoditev odbitnega deleža).
Če davčni zavezanec od države članice vračila ne prejme odločbe (niti prek portala eDavki niti po pošti), se priporoča, da v državi članici vračila poizve o statusu svojega zahtevka.
Davčni zavezanci s sedežem v Sloveniji ne morejo uveljavljati vračila tujega DDV v obračunu DDV-O, ampak morajo zahtevati vračilo DDV neposredno v tretji državi, kjer mu je bil DDV zaračunan z vložitvijo zahtevka za vračilo.
Postopek vračila DDV je predpisan z zakonodajo tretje države, v kateri je bil DDV zaračunan in je zanj pristojen davčni organ tretje države. Konkretne informacije glede predložitve zahtevka in postopka odločanja v zvezi s predloženimi zahtevki morajo davčni zavezanci pridobiti v pristojni državi. Določene države imajo lahko omejitve v zvezi z vračilom DDV, zaračunanega od nekaterih storitev ali blaga (npr. prehrana, gorivo, nastanitev, svetovalne storitve, sejemski stroški,...). Večina tretjih držav izvaja postopke vračil DDV na podlagi sklenjene vzajemnosti s Slovenijo, ki je navedena v poglavju 5.0 tega podrobnejšega opisa.
4.1 Pogoji za vračilo DDV
Zahtevek za vračilo je zahtevek za vračilo DDV, ki je bil v Sloveniji zaračunan davčnemu zavezancu iz druge države članice, za blago, ki so mu ga dobavili, ali za storitve, ki so jih zanj opravili drugi davčni zavezanci v Sloveniji, ali za uvoz blaga v Slovenijo.
Davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici ima na podlagi 74. in 74. a člena ZDDV-1 pravico do vračila DDV, če:
Davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici nima pravice do vračila DDV od nabave[4]:
- jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od plovil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo;
- zrakoplovov, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od zrakoplovov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo;
- osebnih avtomobilov ter motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev tesno povezanih s tem, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza ter osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov;
- stroškov reprezentance (pri čemer se kot stroški reprezentance štejejo zgolj stroški pogostitve in zabave ob poslovnih in družabnih stikih);
- stroškov prehrane (vključno s pijačo) in stroškov nastanitve, razen stroškov, ki so davčnemu zavezancu nastali pri teh dobavah v okviru opravljanja njegove dejavnosti.
Davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici tudi nima pravice do vračila DDV:
- ki je bil nepravilno zaračunan,
- za dobavo blaga, ki je oproščena ali ki se lahko oprosti.[5]
4.2 Zahtevek za vračilo DDV
Davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici (v nadaljevanju: vložnik) uveljavlja vračilo DDV v Sloveniji tako, da zahtevek za vračilo vloži preko elektronskega portala države članice, v kateri ima veljavno ID za DDV ali davčno sklicno številko. Vsak zahtevek dobi referenčno številko, ki je sestavljena iz predpone oznake države članice in numerične številke, ki jo določi država članica vložnika.
Vložnik lahko za vlaganje zahtevkov in zastopanje v postopku zahtevka za vračilo pooblasti drugo osebo. Oblika pooblastila za zastopanje ni predpisana, morajo pa biti iz pooblastila razvidni natančni podatki pooblastitelja in pooblaščenca (kot so navedeni na zahtevku za vračilo), navedba, da je pooblastilo izdano za namene zastopanja v postopku vračil DDV v Sloveniji, datum pričetka in konca veljavnosti pooblastila (lahko velja do preklica), datum in kraj izdaje pooblastila ter podpis pooblastitelja. Če pooblastitelj želi, da se znesek vračila DDV, do katerega je upravičen, vrne na račun pooblaščenca, mora to v pooblastilu izrecno navesti. Natančnejše določbo o pooblaščanju so določene v ZUP v členih od 53 do 61. Pooblastilo mora biti kot priloga priloženo zahtevku za vračilo.
Vložnik mora v zahtevku za vračilo DDV, zaračunanega mu v Sloveniji, navesti naslednje podatke:
1 Identifikacijski del zahtevka:
Vložnik mora k zahtevku predložiti tudi kopije računov ali uvoznih dokumentov, če je davčna osnova na računu ali uvoznem dokumentu v višini najmanj 1000 evrov oziroma na računu za gorivo najmanj 250 evrov.
Oznake za opis vrste pridobljenega blaga in storitev v zahtevku za vračilo, ki jih uporablja Slovenija, so naslednje[6]:
1.1. gorivo za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo,
1.2. gorivo za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo,
1.3. gorivo za prevozna sredstva, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo.
2.1. najem prevoznih sredstev, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo,
2.2. najem prevoznih sredstev, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo.
3.1. izdatki za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo,
3.2. izdatki za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo,
3.2.5. drugi izdatki za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo.
4.1. cestnine za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo,
4.2. cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo,
4.3. cestnina za prevozna sredstva, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo.
9.2. nakup tobačnih izdelkov
10.1. orodja
10.2. popravilo v garancijskem roku
10.3. storitve v zvezi z izobraževanjem
10.4. delo na premoženju
10.4.1. delo na nepremičnem premoženju
10.4.3. delo na premičnem premoženju, razen premoženja, naštetega pod oznako št. 3
10.5. nakup ali najem premoženja
10.5.1. nakup ali najem nepremičnega premoženja
10.5.4. nakup ali najem premičnega premoženja, razen premoženja, naštetega pod
oznako št. 2
10.9. udeležba na sejmih in seminarjih, izobraževanju ali usposabljanju
10.9.1. udeležba na sejmih
10.9.2. udeležba na seminarjih
10.10. pavšalno nadomestilo za živino in kmetijske pridelke
Zahtevek za vračilo se šteje za predloženega, če je vložnik v njem navedel vse zgoraj navedene podatke.
Za že vložen zahtevek za vračilo lahko vložnik do izdaje odločbe vloži popravek. Popravek ne sme vsebovati novih računov. Popravljajo se lahko le obstoječi podatki na prvotno oddanem zahtevku. Ko je odločba izdana, ni možno več vložiti popravka, ampak le pritožbo na izdano odločbo.
V primeru napak v zahtevku vložnik prejme validacijsko poročilo[7]. To je elektronsko sporočilo države članice o napakah na prejetem zahtevku za vračilo. Če vložnik prejme validacijsko poročilo, se šteje, da zahtevek za vračilo ni vložen. Vložnik mora v takem primeru odpraviti napake iz validacijskega poročila in vložiti popravek zahtevka za vračilo.
4.3 Obdobje vračila in rok za vložitev zahtevka
Zahtevek za vračilo se lahko nanaša na:
Zahtevek za vračilo se lahko vloži za obdobje najmanj treh in največ dvanajstih mesecev koledarskega leta. Če gre za preostanek koledarskega leta, se zahtevek lahko nanaša tudi na obdobje, krajše od treh mesecev.
ZDDV-1 določa najnižji znesek DDV, katerega vračilo se lahko zahteva za posamezno obdobje, in sicer:
- 400 evrov, če se zahtevek nanaša na obdobje, krajše od koledarskega leta in ne krajše od treh mesecev,
- 50 evrov, če se zahtevek nanaša na obdobje koledarskega leta ali na preostanek koledarskega leta.
Zahtevek za vračilo je treba predložiti najpozneje do 30. septembra po poteku koledarskega leta, v katerem je bil DDV zaračunan. Če se rok izteče na dela prost dan, se rok ne prestavlja na naslednji delovni dan. Razloga za to sta:
- sistem vračil je popolnoma elektronski in zato ni potrebe po prestavljanju rokov,
- postopek vračila je vseevropski postopek; prestavitve roka v posamezni državi članici sedeža (zaradi praznika v tej državi) morda država članica vračila ne bi upoštevala.
4.4 Rok za odločitev o zahtevku
Slovenija kot država članica vračila ob prejemu elektronskega zahtevka za vračilo DDV, vložnika zahtevka nemudoma elektronsko obvesti o datumu prejema zahtevka. Obvestilo o prejemu (application receipt) sestoji iz referenčne številke zahtevka in časovnega žiga vložitve zahtevka države članice sedeža ter časovnega žiga prejema zahtevka, ki ga Slovenija kot država vračila pošlje na elektronski portal države članice vložitve zahtevka.
O zahtevku mora davčni organ odločiti v štirih oz. najkasneje v osmih mesecih od prejema zahtevka (časovni žig prejema v Sloveniji).
Če davčni organ presodi, da nima na voljo dovolj ustreznih informacij, na podlagi katerih bi lahko odločil o zahtevku za vračilo, lahko v štirih mesecih od prejema zahtevka za vračilo zahteva od vložnika ali pristojnega organa države članice sedeža dodatne informacije v elektronski obliki. Če dodatne informacije zahteva od druge osebe, zahtevek pošlje v elektronski obliki le, če je ta naslovniku zahtevka na voljo. Zahtevek za dodatne informacije se pošlje na elektronski naslov vložnika, ki je naveden na zahtevku za vračilo, ali na elektronski naslov pristojnega davčnega organa države članice sedeža. Šteje se, da je zahtevek za dodatne informacije vročen na dan, ko davčni organ od prejemnika prejme potrdilo o prejemu elektronskega sporočila, vendar najkasneje 15. dan od dneva, ko je bil odposlan.
Če davčni organ utemeljeno dvomi o veljavnosti in pravilnosti določenega zahtevka za vračilo, lahko zahteva tudi predložitev izvirnika ali kopije računa ali uvoznega dokumenta. Dodatne informacije mora naslovnik zahtevka po dodatnih informacijah davčnemu organu zagotoviti v enem mesecu po prejemu zahtevka. Davčni organ v tem primeru odloči o zahtevku za vračilo v dveh mesecih od datuma, ko je prejel zahtevane dodatne informacije, oziroma v dveh mesecih od datuma, ko naslovnik zahtevka po dodatnih informacijah zahtevek prejme, če odgovora na svojo zahtevo ni prejel. Rok za odločitev glede celotnega zahtevka ali dela zahtevka je v vsakem primeru najmanj šest mesecev od datuma, ko davčni organ prejme zahtevek za vračilo.
Če davčni organ poleg informacij iz prejšnjih dveh odstavkov zahteva še druge nadaljnje informacije, odloči o zahtevku za vračilo najpozneje v osmih mesecih od prejema zahtevka.
4.5 Odločba in pritožba
Obrazložitev odločbe o vračilu DDV davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici lahko vsebuje samo kratko obrazložitev zavezančeve vloge, pravno podlago ter ob zavrnitvi ali delni zavrnitvi razlog za zavrnitev.
Zavrnilni razlogi[8]:
V primeru popolne zavrnitve so razlogi oštevilčeni od 1 do 9 in pomenijo naslednje:
1 = obdobje vračila je neveljavno;
2 = skupni zahtevani znesek je manjši od najmanjšega dovoljenega zneska za navedeno obdobje;
3 = zahteva se opis poslovne dejavnosti v 4. ravni veljavne oznake NACE;
4 = podatki o navedenem bančnem računu so nepopolni ali nepravilni;
5 = vaše poslovne dejavnosti predpostavljajo navedbo odbitnega deleža;
6 = po preverjanju je ugotovljeno, da ste se ukvarjali z dobavami blaga ali storitev na ozemlju Republike Sloveniji, za kar ne velja oprostitev, določena v zakonodaji Unije (3.b člen Direktive Sveta 2008/9/ES);
7 = po preverjanju je bilo ugotovljeno, da imate na ozemlju Republike Slovenije stalno poslovno enoto, iz katere opravljate poslovne dejavnosti (3.a člen Direktive Sveta 2008/9/ES);
8 = vloga ni prejeta v dovoljenem obdobju;
9 = vloga mora vsebovati zahtevek za vračilo za celotno leto ali za koledarsko četrtletje. Vlogo je treba predložiti po zaključku obdobja vračila, vloga pa je bila poslana vnaprej.
V primeru delne zavrnitve so razlogi oštevilčeni od 20 do 99 in pomenijo naslednje:
20 = zahtevek za vračilo je bil že obravnavan v drugi vlogi za vračilo DDV;
21 = navedena valuta ni državna valuta;
22 = za navedeno oznako vrste pridobljenega blaga ali storitev se zahteva podoznaka;
23 = v primeru uporabe oznake »10« iz prvega odstavka tega člena je treba natančno opredeliti vrsto blaga in storitve;
24 = nakup blaga/storitev ni bil opravljen na ozemlju Republike Slovenije;
25 = uvoz blaga ni bil izveden na ozemlju Republike Slovenije;
40 = identifikacijska številka za DDV ali davčna sklicna številka dobavitelja ni znana ali pa na navedeni dan ni bila aktivna;
41 = ime in naslov dobavitelja se ne ujemata z imenom in naslovom, ki se nanašata na identifikacijsko številko za DDV ali na davčno sklicno številko;
42 = podatki o dobavitelju se ne ujemajo s tistimi, ki so navedeni v uvoznem dokumentu/računu;
60 = zahteva se kopija uvoznega dokumenta/računa;
61 = zahteva se izvirnik uvoznega dokumenta/računa, vendar ta ni bil predložen pravočasno;
62 = ugotovljeno je, da je uvozni dokument/račun ponarejen;
63 = kopija računa/uvoznega dokumenta je nečitljiva;
64 = eden ali več računov je bil izdan oziroma so bili izdani brez navedbe imena in naslova vložnika zahtevka za vračilo;
65 = eden ali več računov se ne upošteva oziroma upoštevajo kot veljaven. Računi morajo vsebovati ime, številko DDV in naslov prodajalca in kupca, opis transakcije, davčno osnovo, stopnjo DDV, znesek DDV, številko računa ter kraj in datum izdaje računa (razen za poenostavljene račune);
66 = transakcije so vključene v posebno shemo potovalnih agencij, po kateri se DDV ne odbije;
67 = vložnik opravlja finančne storitve, za katere velja oprostitev. Oproščene dejavnosti ne omogočajo vračila vstopnega davka;
68 = eden ali več računov ali uvoznih dokumentov se nanaša oziroma se nanašajo na obdobje, ki se razlikuje od obdobja, navedenega v vlogi za vračilo. Vloga je predložena v zvezi z določenim obdobjem (1T, 2T, 3T ali letno); vstopni davek v drugih obdobjih ni upoštevan;
70 = zahtevani so bili dodatni podatki, vendar niso bili poslani pravočasno;
80 = ugotovljeno je, da je v zahtevku navedeni odbitni delež nepravilen glede na podatke, ki jih je poslal pristojni organ v državi članici sedeža vašega podjetja;
81 = davčna osnova ali/in znesek DDV, naveden v zahtevku, se razlikuje(-ta) od tiste oziroma tistega, navedene/-ga v uvoznem dokumentu/računu;
82 = zahtevani znesek ne ustreza zakonitemu DDV;
83 = vrsta blaga in storitev ne utemeljuje vračila DDV v zvezi z navedenimi poslovnimi dejavnostmi;
84 = oznaka ali pod oznaka je nepravilna glede na podatke v uvoznem dokumentu/računu;
85 = glede na vrsto blaga in storitev je odbitni znesek DDV omejen na določen odstotek;
95 = zahtevek za vračilo DDV je delno ocenjen (odločba ni končna);
99 = drugo.
Odločba se vroči prek elektronskega portala države, v kateri ima vložnik sedež, razen če država članica sedeža vložnika ne zagotavlja vročanja odločb iz elektronskega portala davčnemu zavezancu. Šteje se, da je odločba vročena 15. dan od dneva, ko je bila odposlana v elektronski portal države sedeža. Če država članica davčnemu zavezancu ne zagotavlja vročanja odločb iz elektronskega portala, se odločba pošlje na elektronski naslov, ki je naveden v zahtevku. Odločba se šteje za vročeno 15. dan od dneva, ko je bila odposlana na ta elektronski naslov.
Če davčni organ zahtevku za vračilo ugodi, se vračilo izvede najpozneje v 10 delovnih dneh po poteku štirih mesecev od prejema zahtevka, če pa je zahteval dodatne informacije, po poteku šestih oziroma osmih mesecev od prejema zahtevka. Znesek vračila se izvede na račun vložnika v Sloveniji ali na zahtevo vložnika na njegove stroške na račun v drugo državo članico Unije.
Če se vračilo izvede z zamudo, vložniku pripadajo obresti, ki se obračunajo od dneva, ki sledi zadnjemu dnevu za vračilo, do dneva, ko je bilo vračilo dejansko izvedeno, in sicer v višini, ki jo za zamudne obresti določa zakon, ki ureja davčni postopek. Vložniku ne pripadajo zamudne obresti, če ne predloži dodatnih informacij, ki jih je od njega zahteval davčni organ.
Če se davčni zavezanec z izdano odločbo ne strinja, lahko vloži pritožbo. Pritožba zoper odločbo se lahko vloži v 30 dneh od dneva, ko se šteje, da je bila odločba vročena.
Na podlagi 238. člena ZUP se pritožba vloži pisno ali ustno na zapisnik. V pritožbi mora biti navedeno:
- odločba, ki se izpodbija,
- organ, ki je izdal odločbo,
- številka in datum izdaje odločbe,
- razlog izpodbijanja odločbe.
Pritožnik lahko v pritožbi navaja nova dejstva in dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi.
Postopanje organa prve stopnje v zvezi s pritožbo je določeno v 240. do 245. členu ZUP. Če je pritožba vložena prepozno ali jo je vložila neupravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom. Če organ, ki je izdal odločbo spozna, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek, reši zadevo drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija. Če organ, ki je izdal odločbo ne nadomesti izpodbojne odločbe z novo odločbo, mora pritožbo brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od dneva, ko jo prejme, poslati organu, ki je pristojen, da o njej odloči.
4.6. Popravek prvotnega odbitnega deleža
Če je vložnik po predložitvi zahtevka za vračilo popravil prvotni odbitni delež DDV, mora popraviti tudi znesek DDV, ki je predmet zahtevka ali ki je že povrnjen. Popravek se vključi v zahtevek za vračilo v koledarskem letu, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je bil DDV zaračunan oziroma v poseben zahtevek, poslan preko elektronskega portala v državi članici, v kateri ima vložnik sedež, če vložnik v koledarskem letu ne vloži nobenega zahtevka za vračilo.
Davčni organ na podlagi popravka poviša ali zniža vrnjen znesek oziroma s samostojnim plačilom ali povračilom, če je bil vložen poseben zahtevek.
4.7 Vračilo pridobljeno z goljufijo in mednarodna izvršba
Če je bilo vračilo pridobljeno z goljufijo ali na kakšen drug nepošten način, davčni organ brez poseganja v določbe o vzajemni pomoči pri izterjavi DDV nemudoma začne postopek za povračilo neupravičeno prejetih zneskov, tudi morebitnih denarnih kazni, glob ali zamudnih obresti.
Če so bile naložene denarna kazen, globa in/ali zamudne obresti in niso bile plačane, davčni organ pri naslednjih vračilih vrne vložniku znesek DDV, zmanjšan za znesek denarne kazni, globe in/ali zamudnih obresti, ki tečejo od dneva vračila do dneva povračila neupravičeno plačanih zneskov.
V skladu z Direktivo Sveta 2010/24/EU država članica vračila nudi medsebojno vzajemno pomoč državi članici sedeža v primeru mednarodne izvršbe. Če država članica sedeža preko mednarodne izmenjave podatkov za vložnika zahtevka zaprosi državo članico vračila za izvršbo, le-ta v primeru upravičenosti vračila izvrši upravičen znesek do vračila ali njegov sorazmeren del glede na zaprosilo državi članici sedeža, vložnika pa o tem obvesti z obvestilom.
4.8 Identifikacija za namene DDV davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji
Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji in na ozemlju Slovenije opravi obdavčljivo dobavo blaga ali storitev, mora pridobiti slovensko identifikacijsko številko za namene DDV. Tuj davčni zavezanec se mora identificirati za namene DDV v Sloveniji pred opravljeno obdavčljivo dobavo blaga oziroma storitev.[9]
Tuj davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije opravlja oproščene dobave blaga[10], se mora v Sloveniji tudi identificirati za namene DDV in o oproščenih dobavah poročati v rekapitulacijskem poročilu. Na izdanem računu za opravljeno dobavo blaga znotraj Unije mora navesti slovensko identifikacijsko številko za namene DDV. Tuj davčni zavezanec se mora identificirati tudi v primeru, ko opravi dobavo blaga (npr. orodja ali gotovih izdelkov) v drugo državo članico v obliki prenosa blaga, ki je del njegovih poslovnih sredstev[11] Tudi te dobave so predmet poročanja v rekapitulacijskem poročilu. Davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji in opravi le oproščene dobave blaga ali storitev s pravico do odbitka DDV, ni treba predložiti zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV le za tiste primere, ko z ZDDV-1 uveljavljanje oprostitev plačila DDV ni vezana na obveznost identifikacije za namene DDV oziroma na obveznost poročanja zaradi izvajanja določb ZDDV-1 in EU predpisov. Samo v primeru, ko identifikacija za namene DDV ni obvezna, davčni zavezanec odbitek DDV uveljavlja na način vložitve zahtevka za vračilo DDV[12].
Za davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji in opravlja na ozemlju Slovenije samo dobave davčnim zavezancem, identificiranim za namene DDV v Sloveniji po splošni ureditvi, , od 22. 1. 2022 ne velja obveznost predložitve zahtevka za identifikacijo za namene DDV.[13]
Davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji in v Sloveniji opravi obdavčljivo dobavo davčnemu zavezancu, ki je identificiran za namene DDV po splošni ureditvi (ni atipičen davčni zavezanec), se torej ni treba obvezno identificirati za namene DDV (v tem primeru je plačnik DDV prejemnik), lahko pa se odloči in se identificira za namene DDV v Sloveniji (v tem primeru je plačnik DDV davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža).
Navedeno pa ne velja v primerih, ko je prejemnik blaga ali storitev:
⁻ mali davčni zavezanec, ki je oproščen obračunavanja DDV kot mali davčni zavezanec ali
⁻ oseba, ki ni davčni zavezanec, ali
- davčni zavezanec, ki mu je identifikacijska številka za namene DDV dodeljena zaradi pridobitev blaga iz drugih držav članic, ali
- davčni zavezanec, ki mu je identifikacijska številka za namene DDV dodeljena zaradi prejemanja/opravljanja storitev EU[14] ali
- davčni zavezanec, ki mu je identifikacijska številka za namene DDV dodeljena samo v zvezi z uporabo posebne ureditve za prodajo blaga na daljavo znotraj Unije, za dobavo blaga v državi članici prek elektronskih vmesnikov, ki omogočajo dobavo, in za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki imajo sedež znotraj Unije, vendar ne v državi članici potrošnje v skladu s 6.b podpoglavjem XI. poglavja ZDDV-1[15] ali
- davčni zavezanec, ki mu je dodeljena identifikacijska številka za DDV v zvezi z uporabo posebne ureditve za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov.
Iz navedenega izhaja, da če davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, poleg navedenih obdavčljivih dobav v Sloveniji opravlja še dobave blaga in storitev osebam, ki niso identificirane za namene DDV oziroma niso identificirane za namene DDV v splošno ureditev in zanje ni možna uporaba posebnih ureditev VEM ali posebne ureditve za opravljanje storitev mednarodnega občasnega prevoza potnikov ali se za uporabo teh ureditev ne odloči, se mora identificirati za namene DDV in od vseh opravljenih dobav na ozemlju Slovenije obračunati DDV, saj se v teh primerih davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, šteje za plačnika DDV.
Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, se mora identificirati za namene DDV tudi, če na ozemlju Slovenije:
⁻ opravi pridobitev blaga, od katere mora obračunati DDV,
⁻ opravi prenos lastnega blaga v Slovenijo, od katerega mora obračunati DDV,
⁻ opravi dobavo blaga znotraj Unije, za katero so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV in o kateri mora poročati v rekapitulacijskem poročilu (in v obračunu DDV: polje 12).
Če je tuj davčni zavezanec identificiran za namene DDV v Sloveniji, v vseh primerih opravljenih obdavčenih dobav, za katere ni določene oprostitve plačila DDV, obračuna DDV, torej tudi v primeru, ko opravi dobave blaga in storitev v Sloveniji davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV.
V nadaljevanju je pregled nekaterih obveznosti identifikacije in obračuna DDV, ko je dobavitelj/izvajalec davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji.
[1]Gre za naslednje oproščene transakcije: transakcije pri uvozu, transakcije pri izvozu, transakcije v zvezi z mednarodnim prevozom, transakcije v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov in Nata, storitve posrednikov, dobave blaga in storitev v carinskih postopkih in dobave določenega blaga in storitev v davčnih skladiščih.
[2] DDV mora plačati;
- vsaka oseba identificirana za DDV v Sloveniji, kateri je dobavljeno blago pod pogoji iz 22. člena ZDDV-1, če to dobavo opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji,
- vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, je pa identificirana za namene DDV, katerima se opravijo storitve iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji
- oseba, kateri se opravi dobava blaga, če so izpolnjeni naslednji pogoji: obdavčljiva transakcija je dobava blaga, opravljena pod pogoji iz drugega odstavka 48. člena ZDDV-1,oseba, kateri se opravi dobava je drug davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki sta identificirana za DDV v Sloveniji in račun, ki ga izda davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, je izdan v skladu z ZDDV-1,
- davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ki mu je opravljena dobava blaga ali storitev, ce obdavčljivo dobavo blaga ali storitev opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji in ni identificiran za namene DDV v skladu z 78. členom tega zakona. Za plačnika DDV po prejšnjem stavku pa se ne šteje davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV na podlagi tretjega in četrtega odstavka 78. člena, drugega odstavka 130.c člena in šestega odstavka 137.b člena tega zakona.,
[3] Davčni zavezanec ima pravico do odbitka DDV, če se blago in storitve uporabijo za namene:
- transakcij, ki jih je v zvezi z dejavnostjo iz drugega odstavka 5. člena ZDDV-1opravil zunaj Slovenije, če bi bil upravičen do odbitka DDV, če bi bile opravljene v Sloveniji,
- transakcij, ki so oproščene DDV v skladu s 46. ali 49. členom, 12 točko prvega odstavka 50. člena ter 52. do vključno 58. členom ZDDV-1,
- transakcij, za katere je plačnik DDV v skladu s 76. členom ZDDV-1 izključno prejemnik (določba velja od 22. 1. 2022)..
[4] 66. člen ZDDV-1.
[5] Oproščene dobave blaga na podlagi 46. člena ZDDV-1 in oproščene transakcije pri izvozu na podlagi b) točke prvega odstavka 52. člena ZDDV-1.
[6] 115. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV-1.
[7] Primer validacijskega poročila je v 2.5 poglavju tega dokumenta.
[8] Drugi odstavek 115. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.
[9] 131. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.
[10] 46. člen ZDDV-1.
[11] 9. člena ZDDV-1.
[12] 74. -74. i člen ZDDV-1.
[13] d) točka drugega odstavka 78. člena ZDDV-1.
[14] 196. člen Direktive o DDV.
[15] Unijska ureditev VEM.
| Dobavitelj/izvajalec, davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, pred opravljeno dobavo identificiran za namene DDV v Sloveniji | Prejemniki dobav | Obveznost identifikacije za namene DDV dobavitelja/izvajalca | Plačnik DDV |
| Ne | Samo davčni zavezanci, identificirani za namene DDV v splošno ureditev | Ne | Prejemniki dobav |
| Da | Samo davčni zavezanci, identificirani za namene DDV v splošno ureditev | Ne, vendar lahko ostane identificiran za namene DDV | Dobavitelj/izvajalec (za vse opravljene dobave, razen če se uporabi 76.a člen ZDDV-1) |
| Ne | Davčni zavezanci, nekateri od njih identificirani za namene DDV v splošno ureditev, nekateri ne in/ali končni potrošniki | Da | Dobavitelj/izvajalec (za vse opravljene dobave, razen če se uporabi 76.a člen ZDDV-1) |
| Ne (in ne uporablja posebne ureditve VEM) | Mali davčni zavezanec in/ali končni potrošniki | Da | Dobavitelj/izvajalec |
| Ne | Atipični davčni zavezanec (identificiran je samo zaradi pridobitev in/ali prejemanja/opravljanja storitev, katerih kraj obdavčitve se določi po prvem odstavku 25. člena ZDDV-1) | Da | Dobavitelj/izvajalec |
| Ne | Mali davčni zavezanec, identificiran za DDV samo zaradi vključitve v unijsko ureditev VEM (za domače dobave ostane mali davčni zavezanec) | Da | Dobavitelj/izvajalec |
Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji in se želi identificirati za namene DDV v Sloveniji, vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV na obrazcu DDV-P3. Obrazcu mora priložiti potrdilo pristojnega organa države, kjer ima sedež, da je dolžan obračunavati DDV v tej državi, ali izpis iz sodnega ali drugega registra, ki dokazuje, da opravlja dejavnost v državi, kjer ima sedež, ter pogodbo ali predpogodbo ali drugo dokazilo, iz katerega je razvidno, da namerava opravljati dejavnost v Sloveniji. Več informacij o identifikaciji za DDV tujega davčnega zavezanca v Sloveniji, lahko davčni zavezanci najdejo v podrobnejšem opisu o davčnih zavezancih in identifikaciji za namene DDV.
Davčni zavezanec, ki v Uniji nima sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote, iz katere so opravljene poslovne transakcije, niti stalnega ali običajnega prebivališča (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec s sedežem v tretji državi), ima pravico do vračila DDV, zaračunanega za blago ali storitve, ki so mu jih dobavili drugi davčni zavezanci na ozemlju Slovenije, ali zaračunanega ob uvozu blaga v Slovenijo, če izpolnjuje naslednje pogoje:
- transakcij, iz točke a) drugega odstavka 63. člena ZDDV-1[3],
- transakcij, ki so navedene v prvi alineji prejšnje točke,
- opravljanja storitev, ki so navedene v drugi alineji prejšnje točke,
- transakcij, od katerih mora v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZDDV-1 DDV plačati izključno oseba, ki so ji bile transakcije opravljene.
Omejitev pravice do vračila DDV na podlagi 66. člena ZDDV-1 je navedena v poglavju 4.1. tega dokumenta.
Davčni zavezanec s sedežem v tretji državi nima pravice do vračila:
- DDV, ki je bil nepravilno zaračunan;
- DDV za dobavo blaga, ki je oproščena ali ki se lahko oprosti[5].
Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v tretji državi se prizna samo, če je izpolnjen pogoj vzajemnosti. Stanje vzajemnosti med Republiko Slovenijo in tretjimi državami pri vračilu DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji:
[1] Oproščene so naslednje transakcije: transakcije pri uvozu, transakcije pri izvozu, transakcije v zvezi z mednarodnim prevozom, transakcije v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov in Nata, storitve posrednikov, dobave blaga in storitev v carinskih postopkih ter dobave določenega blaga in storitev v davčnih skladiščih.
[2] DDV mora plačati vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec je pa identificirana za namene DDV, katerima se opravijo storitve iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji.
[3] Davčni zavezanec ima pravico do odbitka DDV, če se blago in storitve uporabijo za transakcije, ki jih je v zvezi z ekonomsko dejavnostjo opravil zunaj Slovenije, če bi bil upravičen do odbitka, če bi bile opravljene v Sloveniji[3] Transakcije za katere je dolžan plačati DDV izključno prejemnik storitev (tretja točka prvega odstavka, drugega odstavka in tretjega odstavka 76. člena ZDDV-1.
[4] 62., 63., 66. in 67. člen ZDDV-1.
[5] Oproščene dobave blaga na podlagi 46. člena ZDDV-1 in oproščene transakcije pri izvozu na podlagi b) točke prvega odstavka 52. člena ZDDV-1.
| Države | Vzpostavitev | |
| vzajemnosti | ||
| KANADA | da | |
| ISLANDIJA | da | |
| IZRAEL | da | |
| JAPONSKA | da | |
| JUŽNA KOREJA | da* | |
| LIECHENSTEIN | da | |
| MAKEDONIJA | da | |
| NORVEŠKA | da | |
| RUSIJA | ne | |
| ŠVICA | da | |
| TURČIJA | da** | |
| SRBIJA | da | |
| ČRNA GORA | da | |
| BOSNA IN HERCEGOVINA | ne | |
| KOSOVO | ne | |
| TAJVAN | da*** | |
| ZDRUŽENO KRALJESTVO | da**** |
* uporablja se od 26. 6. 2009 za vračilo DDV, plačanega pri nabavah za restavracijske storitve in namestitev, oglaševalske storitve, storitve na področju električnih in telekomunikacijskih storitev, storitve najema nepremičnin in pri nakupu ter popravilu zgradb in pisarniškega pohištva. Znesek vračila DDV, ki znaša manj kot 200 evrov, ni dovoljen;
** od 10. 10. 2006 za vračilo DDV, plačanega pri nabavah blaga in storitev pri transportni dejavnosti in pri nabavah blaga in storitev, ki se nanašajo na sodelovanje na sejmih in razstavah;
*** 18. 11. 2010 za vračilo DDV, plačanega pri nabavah blaga in storitev, ki se uporabljajo na sejmih, poslovnih potovanjih, za raziskavo trga, za opravljanje tržnih raziskav, za izvajanje tržnih seminarjev in podobnih začasnih poslovnih dejavnosti;
**** od 1. 1. 2021 je vzpostavljena popolna vzajemnost.
5.1 Zahtevek za vračilo DDV
Zahtevek za vračilo je zahtevek za vračilo DDV, ki je bil v Sloveniji zaračunan davčnemu zavezancu s sedežem v tretji državi, za blago, ki so mu ga dobavili, ali za storitve, ki so jih zanj opravili drugi davčni zavezanci v Sloveniji, ali za uvoz blaga v Slovenijo.
Davčni zavezanec s sedežem v tretji državi ima pravico do vračila DDV, če:
- davčnemu organu predloži zahtevek za vračilo DDV najpozneje do 30. junija po poteku koledarskega leta, v katerem je bil DDV zaračunan;
- zahtevku kot priloge predloži račune oziroma elektronske uvozne carinske deklaracije;
- zahtevku kot prilogo predloži potrdilo pristojnega organa države, v kateri ima sedež, da je zavezanec za DDV v tej državi, ki ne sme biti starejše od enega leta;
- z izjavo potrdi, da v obdobju, za katero prosi za vračilo DDV, ni opravil dobave blaga oziroma storitev, ki bi se štela za dobavo, opravljeno v Sloveniji, razen že naštetih storitev, ki jih je dovoljeno opravljati;
- se zaveže, da bo povrnil kateri koli neupravičeno pridobljen (vrnjen) znesek DDV.
Davčni zavezanci s sedežem v tretji državi vlagajo zahtevke za vračilo DDV v Sloveniji preko elektronskega portala eDavki na obrazcu DDV-VTD. Vložnik mora pred vložitvijo zahtevka pridobiti davčno številko in digitalno potrdilo, ki omogoča dostop do elektronskega sistema FURS – eDavki.
Digitalno potrdilo lahko pridobijo državljani Republike Slovenije, starejši od 15 let, in tujci, ki imajo v Republiki Sloveniji dodeljeni matično in davčno številko. Tuje fizične osebe pridobijo matično številko na Upravni enoti.
Davčni zavezanec s sedežem v tretji državi lahko pooblasti drugo osebo za vložitev zahtevka za vračilo DDV preko eDavkov in zastopanje v postopku vračila. Pri tem je pomembno:
- da lahko pooblaščenec vlaga zahtevek za vračilo za davčnega zavezanca s sedežem v tretji državi, mora pred tem pridobiti davčno številko v Sloveniji (velja za osebe s sedežem ali prebivališčem zunaj Slovenije), matično številko (velja za tujo fizično osebo) in kvalificirano digitalno potrdilo, ki omogoča dostop do elektronskega sistema eDavki. Davčni zavezanec, ki pooblašča za zastopanje v postopku vračila DDV v Sloveniji drugo osebo, mora izpolniti tudi posebno pooblastilo, namenjeno pooblaščanju v sistemu eDavki.
- za zastopanje v postopku vračila mora biti k vlogi priloženo pooblastilo v skladu z ZUP, kot je to navedeno v točki 2.2. tega podrobnejšega opisa.
Davčni zavezanec s sedežem v tretji državi mora v zahtevku za vračilo DDV v Sloveniji navesti naslednje podatke:
1) Identifikacijski del zahtevka:
2) Transakcijski del zahtevka (podatki za vsak posamezen račun ali uvozni dokument):
Davčni zavezanec s sedežem v tretji državi lahko predloži zahtevek za vračilo:
- za obdobje, ki je krajše od enega koledarskega leta in ne krajše od šestih mesecev, vendar znesek DDV, katerega vračilo se zahteva, ne sme biti nižji od 400 eurov;
- za obdobje koledarskega leta ali preostanek koledarskega leta. Ta zahtevek se lahko nanaša tudi na račune ali uvozne dokumente, ki niso bili sestavni del prejšnjih zahtevkov, in se nanašajo na transakcije, končane v tekočem koledarskem letu, vendar znesek DDV, katerega vračilo se zahteva, ne sme biti nižji od 50 eurov.
5.3 Rok za odločitev o zahtevku in rok za vračilo DDV
Če davčni organ presodi, da nima na voljo vseh potrebnih informacij, na podlagi katerih bi lahko odločil o zahtevku za vračilo, lahko od vložnika zahtevka zahteva še dodatne informacije po elektronski poti. Davčni organ mora o zahtevku odločiti v osmih mesecih od vložitve zahtevka. Obrazložitev odločbe o vračilu DDV davčnim zavezancem s sedežem v tretji državi lahko vsebuje samo kratko obrazložitev zavezančeve vloge, pravno podlago, ter ob zavrnitvi ali delni zavrnitvi razlog za zavrnitev. Razlogi za zavrnitve so navedeni v 2.5 poglavju tega podrobnejšega opisa.
Če davčni organ zahtevku za vračilo ugodi, se vračilo izvede v 10 delovnih dneh od izdaje odločbe oziroma najkasneje po poteku osmih mesecev od vložitve zahtevka za vračilo na račun vložnika v Sloveniji ali, na zahtevo vložnika na njegove stroške, na račun v tujino. Če se vračilo izvede z zamudo, vložniku pripadajo obresti, ki se obračunajo od dneva, ki sledi zadnjemu dnevu za vračilo, do dneva, ko je vračilo dejansko izvršeno, in sicer v višini, ki jo za zamudne obresti določa zakon, ki ureja davčni postopek.
Vprašanje 1: Ali lahko v Sloveniji uveljavljam vračilo DDV na podlagi poenostavljenega računa?
Da. Na poenostavljenem računu morajo biti navedeni podatki, predpisani v drugem in tretjem odstavku 83. člena ZDDV-1 ter ime in naslov kupca (tretji odstavek tega člena zakona).
Vprašanje 2: Ali lahko v Sloveniji uveljavljam vračilo DDV za nakup vinjete in goriva za osebni avto, s katerim sem obiskal poslovne partnerje v Sloveniji?
Ne. Na podlagi prvega odstavka točke c) 66. člena ZDDV-1 davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV od osebnih avtomobilov ter motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev tesno povezanih s tem, razen od vozil, ki se uporabljajo za dejavnost prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza ter osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz potnikov.
Vprašanja 3: Ali lahko v Sloveniji uveljavljam vračilo DDV na podlagi 74. člena ZDDV-1, če občasno vozim potnike čez ozemlje Slovenije?
Ne. Tuj davčni zavezanec se mora v Sloveniji identificirati za DDV in od prevožene poti po Sloveniji obračunati slovenski DDV (kraj obdavčitve je po 28. člen ZDDV-1 Slovenija). Lahko se identificira za namene DDV v splošno ureditev ali pa se prijavi v posebno ureditev za občasni prevoz potnikov v cestnem prometu.
Če uporablja splošno ureditev, odbitek DDV uveljavlja v okviru rednega obračuna DDV, če uporablja posebno ureditev, pravice do odbitka DDV ne more uveljavljati. Podrobnejši opis v zvezi s posebno ureditvijo je dostopen na naslednji povezavi.
Vprašanje 4: Ali lahko v Sloveniji uveljavljam vračilo DDV za prehrano in hotel?
Na podlagi prvega odstavka točke e) 66. člena ZDDV-1 davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV od stroškov prehrane (vključno s pijačo) in stroškov nastanitve, razen stroškov, ki so davčnemu zavezancu nastali pri teh dobavah v okviru opravljanja njegove dejavnosti.
Vprašanje 5: Ali imam pravico do vračila DDV za servis tovornega vozila?
Slovenski davčni zavezanec, ki tujemu davčnemu zavezancu opravi storitev servisa tovornega vozila, od storitve ne obračuna DDV, saj je kraj obdavčitve storitve v skladu s 25. členom ZDDV-1 (44. člen Direktive o DDV) v kraju, kjer ima sedež prejemnik storitve. DDV od te storitve obračuna prejemnik storitve (196. člen Direktive o DDV).
Vprašanje 6: Kako je z vračilom DDV od nakupa in montaže pnevmatik na tovornem vozilu?
Transakcija prodaje pnevmatik in hkratne montaže le-teh s strani istega dobavitelja se obravnava kot enotna dobava, in sicer kot dobava blaga. Tako je enotna dobava obdavčena s slovenskim DDV, ne glede na to, kdo je kupec. Če kupec izpolnjuje pogoje iz 74. člena ZDDV-1, je upravičen do vračila DDV.
Vprašanje 7: Kakšna oblika pooblastila je potrebna za zastopanje?
Vložnik lahko za zastopanje v postopku zahtevka za vračilo DDV pooblasti drugo osebo. Oblika pooblastila za zastopanje ni predpisana, morajo pa biti iz pooblastila razvidni natančni podatki pooblastitelja in pooblaščenca (kot so navedeni na zahtevku za vračilo), navedba, da je pooblastilo izdano za namene zastopanja v postopku vračila DDV v Sloveniji, datum pričetka in konca veljavnosti pooblastila (lahko velja do preklica), datum in kraj izdaje pooblastila ter podpis pooblastitelja. Natančnejše določbe o pooblaščanju so določene v ZUP (v členih od 53 do 61). Pooblastilo mora biti kot priloga priloženo zahtevku za vračilo.
Vprašanje 8: Ali se lahko znesek vračila DDV vrne na račun pooblaščenca, ki je naveden v zahtevku za vračilo?
Če pooblastitelj želi, da se znesek vračila DDV, do katerega je upravičen, vrne na račun pooblaščenca, mora to v pooblastilu izrecno navesti.
Vprašanje 9: Ali je predviden poseben postopek za pošiljanje pooblastila?
Pooblastilo za zastopanje v postopku vračila se predloži ob predložitvi prvega zahtevka za vračilo, in sicer kot prilogo v elektronski obliki (skeniran dokument) ali pa se original pošlje davčnemu organu.
Vprašanje 10: Ali moram k zahtevku za vračilo DDV v Sloveniji priložiti račune?
Zakonsko je določeno, da mora vložnik k zahtevku za vračilo predložiti kopije računov ali uvoznih dokumentov, če je davčna osnova na računu ali uvoznem dokumentu v višini najmanj 1.000 eur oziroma na računu za gorivo najmanj 250 eur. Slovenski davčni organ, ki odloča o zahtevku za vračilo DDV, ima pravico, da od vložnika zahteva predložitev računov ali kakšnih drugih listin, ki jih potrebuje pri presoji o upravičenosti do vračila. Iz prakse gledano je priporočljivo, da so računi ali uvozni dokumenti priloženi k zahtevku za vračilo, saj se s tem lahko postopek odločanja o upravičenosti do vračila DDV hitreje izvede.
Vprašanje 11: Sem davčni zavezanec iz Makedonije. Ali lahko vlogo za vračilo DDV pošljem po pošti?
Ne. Davčni zavezanci s sedežem v tretji državi morajo vložiti zahtevek za vračilo DDV preko elektronskega portala eDavki (vloga DDV VTD). Več o tem je zapisano v poglavju 5 tega podrobnejšega opisa.
Vprašanje 12: Ali je predvidena omejitev velikosti prilog za pošiljanje zahtevka za vračilo DDV VTD in kakšni so dovoljeni tipi priponk?
Da. Priloga k zahtevku za vračilo DDV v drugi državi članici, ki se vloži preko sistema eDavki, je lahko samo ena in ne sme presegati velikosti 5 Mb. Dovoljeni tipi priponk so: pdf, jpeg, tiff, zip.
Vprašanje 13: V Sloveniji smo kupili orodja, za katera smo predvidevali, da bodo ostala na ozemlju Slovenije pri dobavitelju. Dva meseca po nakupu smo se odločili, da to orodje odpeljemo v svoje poslovne prostore na ozemlje države članice sedeža. Ali se navedeno šteje za dobavo in bi morali pridobiti identifikacijsko številko za DDV v Sloveniji?
Da. Prvi odstavek 9. člena ZDDV-1 določa, da se za dobavo blaga opravljeno za plačilo, šteje tudi prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, ki jo opravi davčni zavezanec v drugo državo članico.
Vprašanje 14: V Sloveniji smo kupili orodja, ki jih oddajamo v najem slovenskemu davčnemu zavezancu, da za nas na tem orodju izdeluje polizdelke. Ali se moramo zaradi tega identificirati za namene DDV?
Če davčni zavezanec s sedežem izven Slovenije v Sloveniji nabavi orodje/stroje, ki po opravljeni dobavi ne zapustijo ozemlja Slovenije, orodja/stroje pa nato oddaja v finančni najem slovenskemu davčnemu zavezancu, gre za dobavo blaga, opravljeno na ozemlju Slovenije. Če je prejemnik dobave davčni zavezanec, ki je v Sloveniji identificiran za namene DDV v splošno ureditev se davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji (dobavitelju), ni treba identificirati za namene DDV.
Če tako nabavljeno orodje/stroje oddaja v operativni najem, gre za opravljanje storitev, katerih kraj opravljanja se določi v skladu s 25. členom ZDDV-1. Davčnemu zavezancu s sedežem izven Slovenije, ki opravlja izključno storitve, katerih plačnik je prejemnik storitve, se na ozemlju Slovenije ni treba identificirati za namene DDV in ima pravico do vračila DDV v skladu s 74. ali 74.i členom ZDDV-1.
Davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji, in slovenskemu davčnemu zavezancu ne zaračunava uporabe orodja/strojev, se ni treba identificirati za namene DDV v Sloveniji, če na ozemlju Slovenije ne opravlja dejavnosti. Če so orodja/stroji na ozemlju Slovenije uporabljeni pri proizvodnji proizvodov, ki so odposlani z ozemlja Slovenije, in jih davčni zavezanec s sedežem izven Slovenije uporablja za namene transakcij, za katere ima pravico do odbitka DDV, je v skladu s 74.a ali 74.i členom ZDDV-1 upravičen do vračila DDV v Sloveniji.
Vprašanje 15: V Sloveniji smo pri dobavitelju nabavili prototipna orodja, ki so ostala na ozemlju Slovenije in bila v istem obdobju uničena. Ali smo upravičeni do vračila ob nabavi?
Na podlagi 7. člena ZDDV-1 se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, med drugim šteje tudi brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV. Ob uničenju mora davčni zavezanec, ki uniči blago popisati ter pripraviti zapisnik o uničenju. Od blaga, ki ga uniči, mora obračunati DDV v obračunu DDV-O in hkrati lahko upošteva pravico do odbitka.
Vprašanje 16: Ali lahko na podlagi 74. člena ZDDV-1 zahtevam vračilo DDV od uvoznih dajatev za blago, ki sem ga takoj sprostil po carinskem postopku 40?
Ne. Eden izmed pogojev za vračilo DDV na podlagi 74. člena ZDDV-1 je, da davčni zavezanec v obdobju vračila ni opravil dobav blaga ali storitev, za katere bi se lahko štelo, da je bilo dobavljeno ali so bile opravljene v Sloveniji, razen taksativno naštetih transakcij v b točki prvega odstavka 74. člena ZDDV-1. Davčni zavezanec mora v takem primeru pridobiti identifikacijsko številko za DDV, s čimer pridobi pravico do odbitka na podlagi obračuna DDV.
Vprašanje 17: Ali določba 131. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 pomeni, da lahko kot tujec opravim enkratno oproščeno dobavo blaga v drugo državo članico in se mi zato ni treba identificirati za namene DDV?
Določba sedmega odstavka 131. člena pravilnika velja samo za primere, ko z ZDDV-1 uveljavljanje oprostitev plačila DDV ni vezana na obveznost identifikacije za namene DDV oziroma na obveznost poročanja zaradi izvajanja določb ZDDV-1 ali EU predpisov. Tuja družba, ki na ozemlju Slovenije opravlja oproščene dobave blaga v skladu s 46. členom ZDDV-1, se mora v Sloveniji identificirati za namene DDV in o oproščenih dobavah blaga poročati v rekapitulacijskem poročilu.
Vprašanje 18: Kakšen je rok za pritožbo na odločbo o vračilu DDV, prejeto iz druge države članice?
Rok za pritožbo na odločbo o vračilu DDV, izdano v državi članici vračila, je naveden na odločbi o vračilu in je določen v skladu z veljavnimi predpisi države članice vračila. Več informacij o rokih določenih v posameznih državah članicah lahko davčni zavezanci najdejo na spletni strani Evropske Komisije: https://ec.europa.eu/taxation_customs/business/vat/eu-country-specific-information-vat_en.
Vprašanje 19: Trgovsko podjetje, ki nima sedeža v Sloveniji, v Sloveniji nabavi določeno blago in v nadaljevanju prodaja to blago samo slovenskim davčnim zavezancem, identificiranim za namene DDV. Kraj opravljene dobave po določbah ZDDV-1 je Slovenija. Ali lahko trgovsko podjetje zahteva vračilo DDV od nabavljenega blaga na podlagi 74. člena ZDDV-1 in ali se mora podjetje za opravljene dobave identificirati za DDV in na računu obračunati DDV?
Trgovsko podjetje lahko zahteva vračilo DDV na podlagi 74. člena ZDDV-1 in se mu za opravljeno dobavo ni treba identificirati za namene DDV. Na računu ne obračuna DDV in navede klavzulo o obrnjeni davčni obveznosti. Plačnik DDV je prejemnik blaga, ki naredi samoobdavčitev v obračunu DDV.
Navedeno pa ne velja v primeru opravljene dobave davčnim zavezancem, ki so identificirani za namene DDV kot »atipični« davčni zavezanci (identificirani za namene DDV zaradi pridobitev blaga iz drugih držav članic, zaradi prejemanja/opravljanja storitev EU) ter davčnim zavezancem, ki jim je bila identifikacijska številka dodeljena za namene vključitve v posebno ureditev VEM ali v zvezi z uporabo posebne ureditve za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov. V teh primerih se mora tuje trgovsko podjetje identificirati za namene DDV v Sloveniji.
Vprašanje 20: Gradbeno podjetje, ki nima sedeža v Sloveniji, bo opravljalo gradbene storitve na stanovanjskih in poslovnih objektih v Sloveniji, in sicer za naročnike - fizične osebe, ki niso davčni zavezanci in davčne zavezance, identificirane za namene DDV v Slovenji. Gradbeno podjetje ni vključeno v posebno ureditev VEM. Ali lahko gradbeno podjetje zahteva vračilo DDV od nabavljenega blaga na podlagi 74. člena ZDDV-1 in ali se mora podjetje za opravljene dobave identificirati za DDV in na računu obračunati DDV?
Da. Pred opravljeno dobavo se mora identificirati za namene DDV. Na računu za opravljeno dobavo fizični osebi, ki ni davčni zavezanec, obračuna DDV. Na računu za opravljeno dobavo davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV, ne obračuna DDV in navede klavzulo o obrnjeni davčni obveznosti po 76.a členu ZDDV-1 (gre za gradbeno storitev, tako izvajalec kot prejemnik sta davčna zavezanca, identificirana za namene DDV v Sloveniji in se uporabi 76.a člen ZDDV-1). V takem primeru se ne uporabi obrnjena davčna obveznost po tretjem odstavku 76. člena ZDDV-1. Odbitek uveljavlja v takem primeru davčni zavezanec preko obračuna DDV-O in ne preko zahtevka na podlagi 74. člena ZDDV-1.
Vprašanje 21: Kaj pa, če bi bilo gradbeno podjetje iz primera 20 vključeno v posebno ureditev VEM (Slovenija je država članica potrošnje, druga država članica - država sedeža podjetja - je država identifikacije v posebno ureditev VEM) in bi obveznost za DDV od gradbenih storitev, ki jih na nepremičnini v Sloveniji opravi končnim potrošnikom, obračunalo po posebni ureditvi VEM. Ali lahko gradbeno podjetje zahteva vračilo DDV od nabavljenega blaga na podlagi 74. člena ZDDV-1 in ali se mora podjetje za opravljene dobave identificirati za DDV in na računu obračunati DDV?
Gradbenemu podjetju, vključenemu v posebno ureditev VEM, se v tem primeru ni treba identificirati za namene DDV. DDV od gradbenih storitev, opravljenih končnim potrošnikom, bo obračunan in plačan po posebni ureditvi VEM, za gradbene storitve, opravljene drugim davčnim zavezancem, identificiranim za namene DDV v splošno ureditev, pa je plačnik DDV prejemnik storitve. Za nabave blaga oziroma storitev ali za uvoz blaga v Slovenijo lahko davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici, ob izpolnjevanju pogojev, uveljavlja vračilo DDV na podlagi 74. člena ZDDV-1.
Vprašanje 22: Gradbeno podjetje, ki nima sedeža v Sloveniji, bo opravljalo gradbene storitve na stanovanjskih in poslovnih objektih v Sloveniji, in sicer samo za naročnike, davčne zavezance, identificirane za namene DDV v Sloveniji. Ali se mora to podjetje identificirati za namene DDV in na računu obračunati DDV? Ali se lahko uporabi obrnjeno davčno obveznost po tretjem odstavku 76. člena ZDDV-1? Če je odgovor pritrdilen, ali je treba o tako opravljenih dobavah poročati davčnemu organu?
Ne, ni se mu treba identificirati za namene DDV. Za dobave, za katere se v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZDDV-1 uporabi obrnjena davčna obveznost, ni določenega poročanja davčnemu organu. Za nabave blaga oziroma storitev ali za uvoz blaga v Slovenijo lahko davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici, ob izpolnjevanju pogojev uveljavlja vračilo DDV na podlagi 74. člena ZDDV-1.