Dne 3. 2. 2021 je bil v Državnem zboru sprejet PKP8 - Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19,[1] ki je stopil v veljavo z dnem 5. 2. 2021. Tudi ta interventni zakon je usmerjen v odpravo posledic epidemije Covid-19 in določa ukrepe na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij, trga dela, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva.
Na področju dela so ključni naslednji ukrepi: podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo, prevzem dela bremena za dvig minimalne plače, določitev nižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju, odprava neenakosti glede izplačila kriznega dodatka, ter podaljšanje ukrepa ureditve obveščanja delodajalca o nameravanem organiziranju dela na domu.
Prvenstveno izpostavljamo, da se s 25. člen ZDUOP podaljšuje ureditev obveščanja delodajalca o nameravanem organiziranju dela na domu, z veljavnostjo od 1. 4. do 31. 12. 2021. Delodajalci vpisani v Poslovni register Slovenije bodo poenostavljeno po predpisanem obrazcu IRSD elektronsko, preko portala SPOT lahko obvestili o nameravanem organiziranju dela na domu.
Z ZDUOP se odpravlja neenakost obravnave delavcev v zvezi z izplačilom kriznega dodatka, ki so pri plači v decembru prejeli plačilo za poslovno uspešnost ali le del tega plačila (npr. božičnico, trinajsto plačo) in zato presegli limi dvakratnika minimalne plače, kar pa je pomenilo, da do kriznega dodatka niso bili upravičeni.
V 26. členu ZDUOP je tako določeno, da ne glede na prvi odstavek 85. člena ZIUPOPDVE delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar mesečna plača za november 2020, pri kateri se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost, ni presegla dvakratnika minimalne plače, izplača ob plači za mesec januar 2021 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Delodajalec bo za izplačan krizni dodatek upravičen do povračila s strani države. Za povračilo izplačanega dodatka zaposlenemu bo delodajalec lahko preko informacijskega sistema FURS predložil izjavo, s katero bo izjavil, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek, in sicer najpozneje do konca marca 2021. FURS bo izplačal povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. 4. 2021. Ta določba se ne uporablja za delavce, ki so izplačilo kriznega dodatka že prejeli na podlagi PKP7.
Povsem nov ukrep je ureditev določena v 28. členu ZDUOP, ki za plače in nadomestila plače, izplačane za mesece od julija 2021 do vključno decembra 2021, določa nižjo osnovo za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače za plačilo prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju, kot pa je določena v četrtem odstavku 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.[2] Osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost je za mesece od julija do decembra 2021 minimalna plača, namesto 60 % povprečne plače, kot je to določeno v četrtem odstavku 144. člena ZPIZ-2.
Z namenom razbremenitve delodajalcev se v 29. členu ZDUOP določa tudi subvencioniranje minimalne plače za plače tistih delavcev, katerih plača brez dodatkov ne dosega zneska minimalne plače. Subvencija na posameznega delavca znaša v višini 50 evrov. Delodajalec bo do subvencije upravičen za delo delavcev, opravljeno v mesecih od januarja do vključno junija 2021.
V 3. odstavku 29. člena ZDUOP izključuje pravico do prejema subvencije delodajalcem, ki so neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji. Ta subvencija tudi ne pripada delodajalcem za delavce zaposlene v programu javnih del.
Delodajalec bo vlogo za pridobitev omenjene subvencije vložil elektronsko preko informacijskega sistema FURS, in sicer najpozneje do konca meseca za subvencijo za pretekli mesec, vendar najpozneje do konca julija 2021.
V zvezi s pridobitvijo te subvencije opozarjamo na omejitve, ki so določene v osmem in desetem odstavku 29. člena ZDUOP. Delodajalec, ki je uveljavil subvencijo, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva bo moral vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi. Delodajalec prav tako v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo ZDUOP.
ZDUOP podaljšuje tudi začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, in sicer začasni ukrep velja od 1. 2. do 30. 4. 2021. Vlada RS si je pridržala pravico ukrep največ pri dvakrat za obdobje enega meseca podaljšati, vendar ne dlje kot do 30. 6. 2021 lahko podaljša.
Sam postopek uveljavitve povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo ostaja enak glede na pretekle interventne zakone, izpostavljamo pa ključne novosti in poudarke na kaj naj bodo delodajalci še posebej pozorni.
V 39. členu ZDUOP je določeno, da lahko ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 31. december 2020, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi epidemije ali posledic epidemije, in sicer bodo morali izkazati upad prihodkov za 20 % v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije glede na leto 2019 oziroma 2020. Od ukrepa so izključeni neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 odstotkov, delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 31. december 2020, tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji. Kljub neizpolnitvi pogojev so do ukrepa upravičene humanitarne organizacije in invalidske organizacije.
Opozarjamo še, da pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge. Prav tako do ukrepa ni upravičen delodajalec, če je nad njim uveden postopek stečaja ali ki se nahaja v likvidacijskem postopku.
V 44. členu ZDUOP je določeno, da je višina delnega povračila izplačanega nadomestila znaša 80 % nadomestila plače (bruto I) in je omejena z višino povprečne mesečne plače v RS za mesec oktober 2020. Ne glede na to pa višina povračila izplačanega nadomestila plače lahko znaša tudi 100 % (bruto I) za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Začasnega okvira (s spremembami) ni presegel 1,8 milijona evrov. Delodajalec ima možnost, da se v skladu s 4. odstavkom 44. člena ZDUOP odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100 % ali 80 %, in sicer pri oddaji vloge preko ZRSZ.
Novost je ne nazadnje tudi ta, da bo delodajalec za čas, ko mu je zaradi epidemije Covid-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, upravičen do nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).
Izpostavljamo še določbo 47. člena ZDUOP, ki določa obveznosti delodajalca v zvezi s tem začasnim ukrepom. V obdobju prejemanja povračila delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. Prav tako mora delodajalec, če je delavca pozval nazaj na delo, o tem predhodno obvesti ZRSZ. Vzpostavljena je tudi prepoved odpuščanja. Če delodajalec kršil te omejitve določene v 47. členom ZDUOP bo moral prejeta sredstva vrniti v celoti.
V zvezi z ukrepom skrajšana delovnega časa lahko v skladu s 18. členom ZDUOP pravico do subvencije od 1. februarja 2021 dalje uveljavlja tudi delodajalec, ki je pravna ali fizična oseba, ki je bila v Poslovni register Slovenije vpisana pred 18. oktobrom 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za poln delovni čas oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnosti in je bila pred 18. oktobrom 2020 vpisana v Register kmetijskih gospodarstev, in po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.
[1] Uradni list RS, št. 15/21, v nadaljevanju: ZDUOP.
[2] Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 46/13 - ZIPRS1314-A, 63/13 - ZIUPTDSV, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 111/13 - ZMEPIZ-1, 44/14, 85/14 - ZUJF-B, 95/14 - ZIUPTDSV-A, 97/14 - ZMEPIZ-1A, 95/14 - ZIPRS1415-C, 95/14 - ZUPPJS15, 95/14 - ZUJF-C, 31/15 - ZISDU-3, 90/15 - ZIUPTD, 90/15 - ZUPPJS16, 96/15 - ZIPRS1617, 102/15, 42/16 - odl. US, 80/16 - ZIPRS1718, 88/16 - ZUPPJS17, 40/17, 23/17, 75/17 - ZIUPTD-A, 65/17, 71/17 - ZIPRS1819, 28/19, 75/19 - ZIPRS2021, 75/19 - ZUPPJS2021, 75/19, 36/20 - ZIUJP, 49/20 - ZIUZEOP, 61/20 - ZIUZEOP-A, 139/20 - ZUPPJS2021-A, 139/20, 174/20 - ZIPRS2122, 189/20 – ZFRO, v nadaljevanju: ZPIZ-2.