Primanjkljaj in uničenje blaga lahko nastane zaradi kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem, prevozom in prodajo blaga pri opravljanju dejavnosti trgovine na drobno in na debelo.

Samostojni podjetnik je naredil ob koncu leta inventurni popis materiala. Primanjkljaj je v vrednosti 600 evrov. Popisna komisija je ugotovila, da je primanjkljaj iz naslova kala materiala. Letna nabavna vrednost materiala je 50.000 evrov, dovoljen primanjkljaj je v višini 1,5 odstotka.

Zasebnik je ob letnem popisu ugotovil primanjkljaj pri zalogah proizvodov v višini 600 €. Knjigovodska vrednost zalog je enaka tržni vrednosti. Od primanjkljaja zasebnik tudi plača davek na dodano vrednost.

Razlike, ki nastanejo pri popisu materiala, lahko obravnavamo kot povečanje stroškov materiala, oziroma kot storno teh stroškov, kadar gre za presežek materiala. Kalo, ki je v mejah predpisanega, se knjiži enako kot poraba materiala, presežni kalo pa se knjiži kot primanjkljaj.

Zasebnik ima vso opremo zavarovano pri zavarovalnici. Zaradi udara strele je prišlo do uničenja stroja (stroj je popolnoma uničen), katerega nabavna vrednost je 3.600 €, in popravek vrednosti v višini 2.000 €. Zavarovalnica prizna odškodnino v višini 2.000 €.

Popisni presežek se v poslovnih knjigah pripozna kot dolgoročna pasivna časovna razmejitev. Primer: Zasebnik je pri popisu ugotovil presežek opreme, katere ocenjena vrednost je 350 €. Presežek opreme zasebnik evidentira v svojih poslovnih knjigah kot prejeto donacijo.

Zasebnik je ob popisu ugotovil primanjkljaj stroja, katerega nabavna vrednost je 1.000 €, in popravek vrednosti 800 €. Ocenjena tržna vrednost stroja je enaka knjigovodski vrednosti  na dan popisa. Od knjigovodske vrednosti zasebnik obračuna davek na dodano vrednost.